ZUreP-2 člen 192, 192/2, 194, 194/5. EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2. ZPNačrt člen 89, 89/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ne bis in idem - formalna pravnomočnost - ekonomičnost
Za domnevo o obstoju javne koristi po petem odstavku 194. člena ZUreP-2 zadošča, da so objekti ter omrežja javne infrastrukture oziroma njihovi deli že zgrajeni in da so zabeleženi v Zbirnem katastru. Ti predpostavki sta izpolnjeni.
V upravnem postopku res velja prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno zaključeni stvari (ne bis in idem), vendar v omejenem obsegu (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). To načelo velja le za vsebinsko končane postopke; če je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ni nastalo nobeno pravno razmerje med stranko in organom in je isto vprašanje mogoče ponovno tehtati. Zaradi ekonomičnosti pa je zakonodajalec predvidel zavrženje vloge, če se dejansko stanje ali pravna podlaga na kateri sloni zahteva, ni spremenilo.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - javna korist - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru je upravni organ opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Izostala je ugotovitev dejanskega stanja glede konkretne javne koristi. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena v obravnavanem primeru, kot je gradnja objektov za izvedbo strateške investicije, je potrebno v konkretnem primeru tudi ugotoviti, ali je predviden namen strateške investicije na tožnikovi nepremičnini nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
razlastitev - sklep občinskega sveta - javna korist - obstoj javne koristi - subsidiarni upravni spor - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Čeprav izpodbijani sklep konkretno opredeljuje (z navedbo parc. št. in k.o.) nepremičnino, na katero se nanaša ugotovitev o izkazanosti nujne potrebnosti in javne koristi, to samo po sebi še ne pomeni, da gre za posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v kakšno pravico tožečih strank. Izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožečih strank in ne vpliva na lastninska upravičenja tožečih strank, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico odvzem ali omejitev lastninske pravice.
ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3. ZJC-B člen 19.
razlastitev - nujnost razlastitve - javni interes - dejansko stanje - sorazmernost - tožbena novota
Za izkazovanje javnega interesa je pomembno, ali gre za površino splošnega pomena za cestni promet. V času razlastitve je bila na nepremičnini javna pot, po kateri poteka cestni promet, podan pa je tudi drugi pogoj, da se o razlastitvi odloča po ZJC-B, in sicer, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B. Sodišče je potrdilo, da so nepremičnine tožnikov, del kategorizirane javne poti, namenjene dostopu prebivalcev, komunalnih vozil in javnih služb. Javni interes in nujnost razlastitve prevladujeta nad zasebnimi interesi. Sodišče je zaključilo, da odločitev ustreza ustavnopravnim standardom zaščite lastninske pravice in zavrnilo očitke o neustavnosti razlastitvenega postopka.
razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Sodišče pritrjuje tožnikom, da organ v postopku ni brez vsakega dvoma ugotovil in ocenil ter prepričljivo pojasnil, da obstaja javna korist, ki bi prevladala nad njihovo lastninsko pravico, torej resnična potreba po izboljšanju bivalnih razmer in kakovosti bivanja na tem območju, na način zagotovitve otroškega športnega igrišča, in s tem nujnost razlastitve sporne nepremičnine.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Ne glede na to, da je iz izreka odločbe po oceni sodišča sicer jasno, v katerem delu zemljišča naj bi obremenitev zemljišča s služnostjo potekala, ni jasno in konkretno določen njen potek (npr. koliko metrov do parcelne meje oziroma parcelnih meja poteka ta obremenitev, kakšne so njene prostorske meje, itd.). To potrjuje že sam drugostopenjski organ, ko se v svoji obrazložitvi pri razlagi pravilnosti izreka opira na katastrski prikaz poteka daljnovoda in na Uredbo (pri čemer ni jasno, v katerem členu je ta potek določen, saj drugostopenjski organ navede ''le'' alineji in odstavka, ne pa člena - op. sod.), iz česar bi se dalo sklepati, da je konkretni potek služnosti in dostopne poti jasno razviden šele iz drugih listin (na katere se izrek prvostopenjske odločbe niti ne sklicuje, kot to tudi opozarja tožnik) in iz materialnopravnega predpisa, ki velja v obravnavanem primeru. To pa za preizkus pravilnosti izreka odločbe ne zadošča.
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe konkretni razlogi o določitvi dostopne poti, njenem poteku na tožnikovem zemljišču, kot tudi v zvezi z časovno omejitvijo poteka dostopne poti niso niti navedeni, drugostopenjski organ pa je s tem v zvezi navedel, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da gre za začasno pot, ker je namenjena le koriščenju času gradnje stojnega mesta daljnovoda, kar potrjuje in izhaja tudi iz sedme alineje 4. točke drugega in prvega odstavka 10. člena Uredbe. V tem delu tako tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti standardu obrazložitve po 214. členu ZUP.
ZUreP-1 člen 105, 105/4. ZUP člen 113, 113/1, 118, 118/4, 120, 120/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/3, 4/4, 12, 12/1, 13, 13/1.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - neocenljiva zadeva
Medtem ko tretji in četrti odstavek 4. člena OT kažeta na uporabo vrednosti predmeta, pa takih pravil (ne kriterijev zanje) ni mogoče zaslediti v ZUP. Pojma spornega predmeta, niti ocenljive oziroma neocenljive zadeve, ta zakon ne pozna. Izjemo je uvedla sodna praksa v primerih, ko je vrednost pravice ali obveznosti, ki je predmet upravnega postopka, vidna iz odločbe same.
S presojo tožene stranke se naslovno sodišče strinja. Predmet upravnega postopka je odvzem lastninske pravice. Seveda ima razlaščena nepremičnina svojo vrednost, toda ta ni osnova za odmero stroškov. Ne gre za civilno pravni premoženjski zahtevek; ta je sicer urejen v posebnem postopkovnem zakonu (ZPP). Povedano še drugače, vrednost spornega predmeta ne izhaja iz odločbe o razlastitvi.
Organ ni imel podlage za zaključek, da je javna korist za prevzem nepremičnine v lasti tožnice parc. št. ... k. o. Brezovica z zgrajeno cesto izkazana. Organ svoj zaključek opira na ugotovitev, ki sicer ni sporna, da je predmetna cesta evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vendar pa se sodišče s tožnico strinja, da navedeni cesti statusa gospodarske javne infrastrukture ni mogoče pripisati. Predmetni cesti se namreč status gospodarske javne infrastrukture pripisuje glede na njeno opredelitev kot kategorizirane javne poti. Vendar pa sodišče sodi, enako kot tožnica, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica v delu, kolikor kategorizira predmetno pot v njenem poteku po zemljišču v lasti tožnice, neustaven. Ustavno sodišče je v številnih odločbah, v katerih je presojalo skladnost občinskih odlokov o kategorizaciji cest, ki so potekale po zemljiščih v zasebni lasti, presodilo, da so ti odloki v tem delu neustavni.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes - javna cesta - preizkus izpodbijane odločbe
Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja nedvoumno, v kakšnih dimenzijah naj bi bili projektirani posamezni elementi predmetne ceste, kolikor bi bilo mogoče razumeti, da je cesta projektirana v širini 5,5 m, pločnik pa v širini 1,5 m, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni podlagi in ob upoštevanju katerih relevantnih dejstev so bile določene navedene dimenzije, tožbenih navedb o tem, da bi bila cesta in pločnik po veljavnih predpisih lahko tudi ožja ter da posledično razlastitev (v izvedenem obsegu) ni nujna, ni mogoče preizkusiti.
razlastitev - razlastitev zemljišča - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - kategorizirana javna cesta - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
V okviru obravnavanja ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali cesta sploh izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo.
Pravilna uporaba meril za kategorizacijo javne ceste je lahko predmet sodne presoje po tem, ko je bil izveden z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest predpisan postopek in je Direkcija za infrastrukturo ugotovila, da so bila predpisana merila za kategorizacijo konkretne ceste uporabljena pravilno.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - ponudba za odkup nepremičnin - načelo sorazmernosti - odškodnina zaradi razlastitve - parcelacija
Kadar je predmet razlastitve del nepremičnine (del zemljiške parcele), je treba pred sklenitvijo pravnega posla izvesti parcelacijo. Ker pa lahko razlastitveni upravičenec parcelacijo zahteva šele po uvedbi razlastitvenega postopka, če mu to dovoljuje v tem postopku izdana odločba o izvedbi pripravljalnih del, pred uvedbo razlastitvenega postopka ne more oblikovati ponudbe za odkup, ki bi vsebovala na podlagi parcelacije novo odmerjene zemljiške parcele.
Upravni organ o odškodnini izda odločbo le, kadar se stranki o njej sporazumeta, pri čemer pa ta sporazum o odškodnini ni predmet odločbe v rednem (nenujnem) razlastitvenem postopku, kakršen je obravnavani. V nobenem primeru pa upravni organ o odškodnini ne odloča, temveč jo le vključi v odločbo pod pogojem, da se stranki o njej sporazumeta. Odločanje o odškodnini je v pristojnosti sodišča, kar hkrati pomeni, da odločanje o odškodnini ni upravna stvar.
ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/1, 39, 39/5. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 17, 18.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizacija javnih cest - javni interes za razlastitev - občinska cesta - javna pot
V okviru ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali sporna občinska cesta izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo. Ta presoja pa je mogoča le, če je bil postopek preverjanja pravilne uporabe meril za kategorizacijo te ceste izpeljan v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če ni, je Odlok o kategorizaciji neustaven in ga ni mogoče uporabiti kot podlago za razlastitveni postopek po 19. členu ZJC-B, saj ne izpolnjuje pogoja skladnosti kategorizacije ceste s predpisi, kar je zapovedano v 2. členu ZJC oziroma 3. členu ZCes-1.
ZPP člen 286a, 286a/4. ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 193, 193/1, 205.
razlastitev - razlastitveni namen - gospodarska javna infrastruktura - kategorizacija občinskih cest - nujni razlastitveni postopek
Prvostopenjski organ v postopku ni ugotavljal, ali je gospodarska javna infrastruktura (to je cesta) na predmetnih nepremičninah že zgrajena, kar je ključna predpostavka za obstoj razlastitvenega namena po prvi alineji prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, na kateri (tudi) temelji izpodbijana odločba. Ugotovitev, da razlastitveni namen predstavlja prevzem gospodarske javne infrastrukture, je organ sprejel zgolj na podlagi navedb razlastitvene upravičenke v zahtevi za razlastitev. To pa pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita.
Določitve občinskih javnih cest ni mogoče spreminjati z določitvijo regulacijske linije v OPN ali s sprejetjem sklepa o ugotovitvi, da sta določena gradnja in rekonstrukcija nujno potrebni in v javno korist, zaradi česar se izvede postopek razlastitve.4 Občinska cesta, ki ni ustrezno kategorizirana z odlokom o kategorizaciji občinskih cest, četudi je kot taka predvidena v OPN, ne more pridobiti statusa javne ceste.
razlastitev - obremenitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - javna cesta - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka in prizadeta stranka se ob trditvi, da gre nepremičnino, ki je v naravi javna pot – torej na enak način dostopno vsem udeležencem v prometu, neutemeljeno sklicujeta na splošno pravilo, po katerem je obremenitev lastninske pravice blažji poseg od njenega odvzema (razlastitve). Kateri od obeh posegov je blažji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera, ki jih je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti. Tega pa toženka v obravnavanem primeru ni storila s tem, ko je štela, da tožnicama po obremenitvi nepremičnine s služnostjo v nasprotju z odvzemom lastninske pravice ostane še možnost razpolaganja, saj ni pojasnila, kakšna možnost razpolaganja tožnicama glede na to, da gre za javno pot, še ostane.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javni interes - sorazmernost
Določila 19. člena ZJC-B in tam urejen poseben razlastitveni postopek tako predstavljajo podlago za odpravo protiustavnega položaja, povzročenega s kategorizacijo javnih cest (z občinskimi odloki) na zasebnih zemljiščih. S tem pa je po presoji sodišča zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na takšnih zemljiščih.
Za značaj javne ceste namreč ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, kot je predmetna javna pot z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto.
Dejstvo, da bi morale občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCes-1 najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve (tj. do 1. 4. 2012) in da je občina kasneje začela razlastitveni postopek, ne vpliva na to, da je tožnik na dan izvršitve prekrškov kršil ZCes-1 in Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).
razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - zahteva za razlastitev - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Obravnavana razlastitev je za dosego javne koristi nujno potrebna, saj po nepremičninah, ki so predmet razlastitve, deloma že sedaj poteka cestni promet, nujno potrebna pa je tudi zaradi širitve javne ceste na dele parcel, kjer še ne poteka, na širino ceste 4 metrov, da bo omogočeno srečevanje nasproti vozečih vozil (izdelana PZI projektna dokumentacija na podlagi Pravilnika o projektiranju cest). Izkazana je tudi sorazmernost med javno koristjo in težo posega v zasebno lastnino, saj po delu predmetnih nepremičnin že sedaj poteka promet, torej se dejanska raba za tožnika v tem okviru ne bo spremenila, na drugi strani pa bo razlastitev zagotovila vzdrževanje ceste in nemoten dostop, sočasno pa bo zgrajena tudi javna kanalizacija, zaradi česar korist nedvomno presega izgubo, ki jo tožniku na teh nepremičninah zagotavlja zasebna lastnina.
ZUreP-2 člen 192, 193, 193/1, 194, 200, 200/1, 201, 203.
razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj - poseg v lastninsko pravico - javna korist
Posledično je tudi ob upoštevanju ureditve v ZUreP-2 relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na t.im. konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
Pripravljalna dela (katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2) pomenijo poseg v lastninsko pravico, v kolikor so izvršena brez podlage, pa so nedopustna. Po presoji sodišča pa je treba šteti, da so pripravljalna dela izvedena brez podlage tudi, kadar ob dovolitvi teh del niso izkazani in preizkušeni vsebinski pogoji za razlastitev, ki se nanašajo na obstoj abstraktne javne koristi za razlastitev.
Razlastitveni zavezanec mora, ko postavi zahtevek za odkup nepremičnin, ki presegajo predlagano razlastitev, utemeljiti tudi to, za kakšen namen uporablja nepremičnino oziroma z zadostno stopnjo verjetnosti pojasniti, za kakšen namen jo namerava uporabljati, zaradi razlastitve pa bi bila ta gospodarska raba onemogočena.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/3, 14, 14/1, 14/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - javna korist - kategorizacija cest
Pojem ob uveljavitvi ZJC-B obstoječe javne ceste je razumeti kot določeno prometno površino (in ne zgolj povezavo), ki jo je pristojni organ (skladno z merili za kategorizacijo) razglasil za javno cesto (in jo lahko vsak prosto uporablja pod predpisanimi pogoji). To pa pomeni, da je za odločitev o zahtevi za razlastitev pomembno (tudi), katera prometna površina je bila ob uveljavitvi ZJC-B razglašena kot javna cesta in je bila kot taka zajeta z Odlokom, ki je veljal ob uveljavitvi ZJC-B.