Sestavine zahteve za razlastitev določa določba 98. člena ZUreP-1, med katere sodi tudi razlastitveni elaborat. Ta mora, če je to potrebno za izvedbo razlastitve, vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis parcelacije. Vsebino slednjega pa določa Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel v zemljiškem katastru. Ker gre za stvar, v kateri sta udeleženi stranki z nasprotujočimi si interesi, je treba izvesti posebni ugotovitveni postopek po določbi 145. in 146. člena ZUP. Podlaga za odločanje po nujnem postopku po določbi 104. člena ZUreP-1 pa se nanaša na izdajo odločbe o razlastitvi in ne na izdajo o uvedbi postopka razlastitve.
Po presoji sodišča se služnost v javno korist lahko ustanovi tudi zaradi vzdrževanja in potreb nemotenega obratovanja objektov gospodarske javne infrastrukture, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo ZUreP-1.
ZUS člen 59, 59/1. ZUreP-1 člen 95, 98, 100, 95, 98, 100.
razlastitev
Glede na to, da Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), ki je bil podlaga za razlastitev v času, ko je bil uveljavljen lokacijski načrt, ni vezal vložitve zahteve za razlastitev na rok uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, kot to velja za sedanjo ureditev, po določbi 2. odstavka 95. člena ZUreP-1, bi zato moral po presoji sodišča rok za vložitev zahteve za razlastitev v tem primeru začeti teči od uveljavitve zakona, ne pa od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
Pogoje za postopek za razlastitev določa ZUreP-1 v členih 92 do 108. Ker je bila v obravnavani zadevi javna korist za razlastitev spornega zemljišča ugotovljena z občinskim lokacijskim načrtom, je sodišče kot neutemeljene in nedokazane zavrnilo tožbene ugovore, da razlastitev spornega zemljišča ni bila potrebna, ker občina razpolaga z zemljiščem, ki bi lahko služilo za adaptacijo ceste.