ZUreP-1 člen 104, 110, 110/9. SPZ člen 31, 99, 212, 216.
upravna izvršba - odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist - varstvo izvrševanja služnosti
Tožeča stranka meni, da bi moral upravni organ dovoliti izvršitev dokončne odločbe, s katero je bila ustanovljena služnost v javno korist, z vsebino, ki vključuje tudi dostop do javne infrastrukture, ker ji je služnostni zavezanec dostop preprečil. Varstvo izvrševanja služnosti pred neupravičenim motenjem služnostnega upravičenca pa ne pomeni izvršitve upravne odločbe, s katero je bila služnost ustanovljena (ta se je izvršila s samo izdajo odločbe oziroma njeno dokončnostjo), pač pa je služnostni upravičenec upravičen, da varuje vzpostavljeno razmerje pred motenjem na podlagi splošnih predpisov, ki urejajo služnosti (SPZ, člen 31, 99 212) ali na podlagi določb o posestnem varstvu).
ZJC člen 25, 25/2, 31. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 104, 111, 111/1. URS člen 69.
razlastitev - rok za pričetek gradnje - pravica do vrnitve razlaščene nepremičnine
Rok, vezan na neko bodoče in negotovo dejstvo, pomeni nezmožnost uresničitve pravice do vrnitve nepremičnine. S tako določenim rokom ni opredeljena situacija, ko do uresničitve razlastitvenega namena sploh ne pride oz. ne pride v določenem obdobju.
Odločba o razlastitvi je bila izdana na podlagi tedaj veljavnega ZRPPU, ki v času tožnikove vloge za vrnitev razlaščenega kmetijskega zemljišča ni več veljal, pač pa je tedaj razlastitev urejal ZSZ, pred tem pa ZRPPN. Glede na prehodne določbe ZRPPN in ZSZ je ZRPPU prenehal veljati tudi v delu glede odločanja o razlastitvi, vključno z možnostjo, da se (na podlagi 22. člena) zahteva odprava izdane odločbe. Kasnejša ureditev v ZRPPN oziroma v ZSZ, po kateri se v primeru, če razlastitveni upravičenec v enem letu po dokončnosti gradbenega dovoljenja ni začel z gradnjo, zaradi katere je bila nepremičnina razlaščena, sklep o razlastitvi razveljavi, in sicer na predlog razlaščenca, ki ga ta vloži pri sodišču, ki je na prvi stopnji odločilo o razlastitvi (38. člen ZSZ), po presoji sodišča za odločitev ni pomembna, saj se lahko nanaša le na sklepe (odločbe) o razlastitvi, izdane na podlagi tega (kasnejšega) in ne na podlagi prejšnjega zakona.
V času tožnikove vloge za vrnitev razlaščenega kmetijskega zemljišča ZRPPU ni več veljal, pač pa je veljal ZRPPN. ZRPPU je, glede na prehodne določbe ZRPPN, prenehal veljati tudi glede odločanja o razlastitvi, vključno z možnostjo, da se(na podlagi 22. člena) zahteva odprava izdane odločbe. Kasnejša ureditev v ZRPPN, po kateri se na enak način in v enakem roku lahko na zahtevo prejšnjega lastnika razlaščene nepremičnine zahteva odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi, po presoji sodišča za odločitev ni pomembna, saj se lahko nanaša le na odločbe o razlastitvi, izdane na podlagi tega – kasnejšega in ne na podlagi prejšnjega zakona.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist
Služnost v javno korist se ustanovi v korist izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja določene infrastrukture in ne v korist zemljišča, na katerem stoji razdelilna transformatorska postaja.
Če je tožnik predlagal ustanovitev služnosti kot upravljavec omrežja električne energije, torej kot izvajalec javne gospodarske službe, jo je predlagal za doseganje javne koristi in gre torej za ustanovitev služnosti v javno korist po ZUreP-1 in EZ.
SPZ člen 213, 219, 226, 229, 256. ZureP-1 člen 110, 110/1, 110/6. EZ člen 19, 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist
Če sta nepremičnini v solastnini, je vsak solastnik lastnik vsakega dela nepremičnine in je treba služnost ustanoviti glede celotnih nepremičnin, torej glede vseh solastnikov. Služnost je nedeljiva in zgolj na posameznem solastniškem deležu ne more obstajati.
ZUreP-1 ima v postopkih razlastitve zaradi gradnje objektov na mejnih prehodih naravo splošnega predpisa, ZDVGOMP pa je specialen predpis, kar pomeni, da se določbe ZUreP-1 uporabljajo, kolikor ZDVGOMP ne določa drugače. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbe 2. in 3. točke 1. odstavka 98. člena ZUreP-1, s katerimi tožeča stranka utemeljuje nepopolnost predloga za razlastitev.
Bistveno pri razlagi določbe 1. odstavka 99. člena ZUreP-1, po kateri lahko razlastitveni zavezanec zahteva prevzem ostalega dela svojih nepremičnin, je, da zaradi razlastitve nepremičnin, ki so predmet predloga za razlastitev, tudi ostale nepremičnine za lastnika izgubijo gospodarski pomen. Trditveno in dokazno breme je na predlagatelju zahteve.
Pripravljalna dela v skladu s 13. členom ZDVGOMP so raziskava zemljišč, ureditev mej ureditvenega območja in parcelacija zemljišč ter druga merjenja in cenitev nepremičnin. V obravnavanem primeru je bila izdana odločba o parcelaciji ter opravljene cenitve nepremičnin, torej ne držijo trditve, da razlastitveni upravičenec še ni pričel s pripravljalnimi deli in je zato odpadel javni interes za razlastitev.
SPZ člen 226, 227/2, 229, 256. ZZK člen 14, 14/2. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 100, 110, 110/2, 110/6, 110/7. EZ člen 19, 59. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist
Pri prenosu ne gre za prenehanje služnosti pri prenosniku in nastanek služnosti pri prevzemniku, temveč novi služnostni upravičenec služnost izvršuje v enakem obsegu, ne spremeni se niti čas, za katerega je bila služnost ustanovljena. Argument za prenosljivost služnosti v javno korist pa je primerljivost s stavbno pravico, kateri je po vsebini in pravni naravi služnost v javno korist podobna.
ZPNačrt člen 109. SPZ člen 226, 227, 227/2, 229. ZZK člen 6, 13, 13/1, 13/1-4, 14, 14/2, 14/3, 63, 112, 112/3. EZ člen 19, 59, 59/3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 98, 100, 100/3, 102, 102/1, 104, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/2, 110/6, 110/7, 110/9.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javnem interesu
Služnost v javno korist se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Javna korist ni izkazana že na podlagi zakona.
Služnost nima zakonsko določene vsebine, zato jo je treba v izreku odločbe definirati. Postopek ustanovitve služnosti je dvofazni postopek.
razlastitev - prenehanje lastninske pravice na podlagi predpisa - vrnitev nepremičnin bivšemu lastniku
Pravilna je odločitev upravnega organa, da ni zakonske podlage za vrnitev nepremičnin tožniku, ker takšne možnosti zakon, ki je bil temelj za podržavljenje, ni predvideval. Temelj za izročitev podružbljenega zemljišča občini v obravnavanem primeru je bil namreč ZSZ/84, ta pa ni predvideval, da v primeru, ko zemljišče ni oddano za gradnjo investitorju, pripade bivšemu lastniku pravica ponovne pridobitve odvzete nepremičnine, kot to ob izpolnjevanju določenih predpostavk določa ZRPPN.
ZUreP člen 99, 102, 102/1, 104, 104/1, 104/2, 104/3, 105, 106. ZUP člen 145, 146.
razlastitev - nujni postopek - izvršitev odločbe - odškodnina
Glede na to, da je bil postopek voden kot nujni, bi organ moral strankama dati možnost sklenitve sporazuma o odškodnini (2. odstavek 104. člena ZureP-1). To določbo je po mnenju sodišča treba razlagati, da mora organ razlastitvenega zavezanca in razlastitvenega upravičenca k sklenitvi sporazuma izrecno pozvati in jima pustiti določen čas ter ju tudi napotiti k uporabi pri tem 105. in 106. člena ZUreP-1
Odločba o uvedbi postopka razlastitve se lahko izvrši pred dokončnostjo izjemoma, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati (če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti – 4 točka 1. odstavka 144. člena ZUP). Odločba se izvrši z vpisom zaznambe začetka razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi. Ne glede na navedeno pa se postopek razlastitve lahko začne po dokončnosti odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti - služnost v javno korist - zasebni interes - tehtanje koristi in izgube - prevzem nepremičnine - gradnja daljnovoda - električni podzemni daljnovod
Ugotovitev, da se stanje z vzpostavitvijo služnosti na nepremičnini ne bo bistveno poslabšalo, daje podlago za zaključek, da je bil za dosego želene javne koristi izbran pravilen ukrep z omejitvijo lastninske pravice (ustanovitev služnosti v javno korist) ter da je poseg sorazmeren s prizadetostjo zasebne lastnine. Pri tem gre za tehtanje konkretne koristi in konkretne izgube in ne za tehtanje možnih bodočih upravičenj ali uporab, ki bi lahko izhajale iz zadevne nepremičnine in ki bodo (njihova morebitna izguba) upoštevane pri določitvi odškodnine.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup zemljišča - odškodnina
Razlastitvena upravičenka je pred vložitvijo zahteve za razlastitev tožnikom posredovala ponudbo za odkup zemljišča, kot to določa 97. člen ZUreP-1. Tožniki so imeli možnost, da posredovano ponudbo sprejmejo ali odklonijo, slednje pa so tudi storili zaradi po njihovem mnenju ponujene prenizke cene. S tem pa so nastopili pogoji za uvedbo obravnavanega postopka in dovolitev izvedbe postopka ureditve mej in parcelacije. Do faze postopka, v kateri se bo določila ustrezna odškodnina oziroma primerna nadomestna nepremičnina, pa še ni prišlo, saj bo organ šele po izvedenem ugotovitvenem postopku odločil o sami razlastitvi, torej o prenosu lastninske pravice na razlaščenih nepremičninah in njihovi izročitvi v posest razlastitvenemu upravičencu.
ZUP člen 3, 3/2, 142, 3, 3/2, 142. ZUreP-1 člen 95, 97, 100, 95, 97, 100.
uvedba postopka - prodaja nepremičnine po začetku postopka - položaj stranke v postopku - razlastitev
Razlastitveni postopek kot posebni upravni postopek (2. odstavek 3. člena ZUP) se ne začne z izdajo odločbe po 100. členu ZUreP-1, temveč z vložitvijo zahteve za razlastitev (1. odstavek 95. člena ZUreP-1). Glede na namen razlastitvenega postopka, ki je dvojen (na eni strani varstvo lastninske pravice razlastitvenega zavezanca, na drugi strani varstvo javnega interesa, kakor ga zastopa razlastitveni upravičenec), vsebuje ZUreP-1 za primer, ko bi utegnilo priti med razlastitvenim postopkom do spremembe razlastitvenega zavezanca, glede položaja stranke v postopku v 4. odstavku 97. člena posebne določbe, po katerih ima položaj stranke tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik na podlagi pravnega posla, sklenjenega z razlastitvenim zavezancem. Določba 4. odstavka 97. člena se ne nanaša samo na razlastitveni postopek v ožjem smislu (torej na postopek izdaje odločbe iz 1. odstavka 102. člena ZUreP-1), saj je treba osebi, ki je sklenila pravni posel z razlastitvenim zavezancem pred izdajo odločbe iz 100. člena ZUreP-1, zagotoviti položaj stranke in pravice do možnosti uveljavljanja ugovorov že v postopku izdaje odločbe iz 100. člena.
O začetku razlastitvenega postopka (uvedbi postopka razlastitve) je bilo že pravnomočno odločeno (z odločbo upravnega organa, ki je bila presojana v upravnem sporu). V navedenem postopku - o uvedbi postopka razlastitve - je bil tožbeni ugovor, da naj bi razlastitveni upravičenec predlog za razlastitev vložil prepozno, že presojan. Iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v navedeni zadevi, izhaja, da mora v skladu z določbo 95. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec zahtevo za razlastitev vložiti najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega akta iz 93. člena tega zakona. Navedeno določbo pa je možno razlagati le tako, da je rok za vložitev zahteve za razlastitev (2. odstavek 95. člena ZUreP-1) začel teči od uveljavitve zakona, ne pa od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
Ponudba za odkup ali za nadomestitev z drugo nepremičnino je obvezna sestavina zahteve za razlastitev po določbi 98. člena ZUreP-1. Posredovane pogodbe o prenosu za dosego javne koristi na RS s poukom o pravicah v postopku po določbi 8. člena ZUDVGA brez ponujene cene ali druge nadomestne nepremičnine tako za ponudbo po določbi 97. člena ZUreP-1 ni mogoče šteti.
ZUDVGA člen 8, 8/4, 8, 8/4. ZUreP-1 člen 106, 92, 93, 104, 106, 92, 93, 104.
razlastitev
Zakon (ZUDVGA) določa pogoj za uvedbo postopka razlastitve in ne pogoja za izdajo odločbe o razlastitvi, ki je predmet tega upravnega spora. Ugovor, ki ga tožnik uveljavlja v tem postopku, je po navedenem relevanten le v postopku izdaje odločbe o uvedbi postopka za razlastitev (100. člen ZUreP-1) in ga zato tožnik s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi ne more z uspehom uveljaviti.