ZUreP-1 člen 97, 97/1, 93, 93/3, 110, 110/8. EZ člen 59, 59/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - vložitev predloga za omejitev lastninske pravice - procesne predpostavke - višina odškodnine
Iz določb, ki zapovedujejo potek 30 dni od vročitve ponudbe do vložitve predloga, ne izhaja, da je faza vložitve ponudbe že faza upravnega postopka. Faza vročitve ponudbe je namenjena pridobitvi nepremičnine s sklenitvijo pogodbe, torej tudi vročanje ponudbe ni potrebno po določbah ZUP. V zadevi je za pravočasnost predloga relevantna zgolj seznanitev s ponudbo za odkup v roku 30 dni pred vložitvijo predloga, ki pa je izkazana.
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1. ZJC člen 31, 31/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - rok za pričetek gradnje - določitev roka
Rok za začetek izvajanja del mora biti določen zaradi varstva koristi razlastitvenega zavezanca, da lahko zahteva vrnitev nepremičnin, kot tudi varstva koristi razlastitvenega upravičenca, da je seznanjen s časovnim obdobjem, v katerem mora zagotoviti začetek gradnje. Namen odločbe o razlastitvi je odvzem lastninske pravice za izvršitev razlastitvenega namena, v obravnavanem primeru, ko rok sploh ni bil določen (je pa po 31. členu ZJC že potekel), razlastitvena upravičenka niti ni bila seznanjena z rokom, v katerem bi morala realizirati razlastitveni namen, ki je bil podlaga za razlastitev z odločbo z dne 5. 10. 2005.
Zakon o razlastitvi (1957) člen 34, 34/3, 34/4. Zakon o razlastitvi (1968) člen 31, 31/3, 31/4. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1.
razlastitev nepremičnin - vračilo razlaščenih nepremičnin - pogoji za vračilo
Razlaščenec nepremičnin oz. njegov pravni naslednik sme odpravo razlastitvenih odločb in s tem vračilo razlaščenih nepremičnin zahtevati le dokler razlastitveni upravičenec del, zaradi katerih je bila izvedena razlastitev, še ni opravil oz. jih ni opravil v pomembnem obsegu.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da iz zahteve za uvedbo postopka razlastitve ter iz odločbe ni razvidno, ali je pridobitev predmetnih nepremičnin dejansko nujna za dosego razlastitvenega namena ter sorazmeren ukrep, niti razlastitvena upravičenka v zahtevi niti prvostopni organ v odločbi pa nista konkretno utemeljila izpolnjevanja pogojev, določenih v 2. odstavku 92. člena ZUreP-1.
ZJC člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6, 19/7. ZUreP-1 člen 92, 92/1.
uvedba postopka razlastitve - javna korist - sorazmernost in nujnost razlastitve - rok za vložitev zahtevka za uvedbo razlastitvenega postopka
Iz določb ZUstS ne izhaja, da je rok za odpravo neustavnosti prekluziven, niti to ne izhaja iz same odločbe Ustavnega sodišča. To pa pomeni, da je razlastitvena upravičenka lahko zahtevala uvedbo razlastitvenega postopka tudi po izteku roka iz 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča; pri tem pa ni bila vezana tudi na noben drug predpisan rok, glede česar pa sicer tožeča stranka niti ne zatrjuje nasprotnega.
Ker po predmetnih nepremičninah poteka javni (cestni) promet, je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve na predmetni nepremičnini.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - sorazmernost - nujnost razlastitve
Ugotovitev, da sta predmetni parceli navedeni v lokacijskem načrtu, ne zadosti vsem zahtevam, ki so kot pogoji določeni za ustanovitev služnosti v javno korist.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta
Namen zakonske ureditve (tj. določbe 19. člena ZJC-B) je namreč v tem, da se bivšim lastnikom, na katerih zemljiščih je bila javna cesta že zgrajena oziroma rekonstruirana, zemljiškoknjižno stanje na teh zemljiščih pa ni bilo urejeno (in so ta zemljišča še vedno formalno v zasebni lasti), v ustreznem (zakonsko predpisanem) postopku določi nadomestilo v naravi ali odškodnina (ob izkazani javni koristi – kar gradnja ali rekonstrukcija javne ceste je), s tem pa se tudi uredi (dosedaj) neurejeno zemljiškoknjižno stanje.
razlastitev - nujni postopek - nadomestno zemljišče - odškodnina
O odškodnini se v razlastitvenem postopku odloči le, če se razlastitveni zavezanec in razlastitveni upravičenec o njej sporazumeta. V obravnavanem primeru takšen sporazum nedvomno ni bil sklenjen; razlastitvena upravičenka je tožniku ponudila denarno odškodnino, tožnik pa je vztrajal pri odškodnini v obliki nadomestnih zemljišč. Prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati, da si ni prizadeval, da stranki skleneta sporazum o odškodnini, še zlasti, ker je ocenil, da so izpolnjeni pogoji za vodenje nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1, ki zahteva prednostno obravnavo in odločanje v predpisanih rokih. Ker sporazum o odškodnini ni bil dosežen, je stranki pravilno napotil na sodni postopek določanja odškodnine, sam pa odločil o razlastitvi.
razlastitev - rok za vložitev zahteve za razlastitev
V primerih, ko je bil prostorski izvedbeni akt, ki izkazuje javno korist za razlastitev, sprejet po uveljavitvi ZUreP-1, ki je predpisal rok za vložitev zahteve za razlastitev, ta rok teče od uveljavitve zakona in ne od uveljavitve prostorskega akta.
ZUreP-1 člen 104, 104/2. ZDVGOMP člen 10, 10/5, 12, 21, 21/2, 21/3.
razlastitev - gradnja mejnega prehoda - nujni postopek - napotitev na sodišče zaradi odmere odškodnine
Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.
ZUreP-1 člen 2, 2-20, 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 101, 111. ZJC člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/1-26. URS člen 69.
razlastitev - javna korist - gospodarska javna infrastruktura - javna cesta - načelo sorazmernosti
Določbe v konkretni zadevi izkazanega podzakonskega akta ne morejo predstavljati temeljne, z Ustavo in z zakonom določene javne koristi pri razlastitvi, še posebej ob dejstvu, da se razlastitveni namen, kot je razvidno iz spisovnih listin, različno utemeljuje. Nasprotujoča si dejstva, skupaj z neupoštevanjem načela javne koristi in sorazmernosti, ne morejo predstavljati legitimnosti posega v lastninsko pravico razlastitvene zavezanke.
Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste člen 3, 3-2. Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice Dravograjske ceste med Cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru člen 3. ZUreP člen 93, 93/1, 93/3. EZ člen 59.
razlastitev - služnost
Javna korist za razlastitev nepremičnin je izkazana, saj so predvidene v državnem oziroma lokacijskem načrtu.
URS člen 15, 33, 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 92/2, 93, 93/2.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Upoštevanje načela sorazmernosti predstavlja ugotavljanje javne koristi v konkretnem primeru, zato bi upravni organ zadevne ugovore tožeče stranke moral presoditi že v tej fazi postopka, ne pa njihovo presojo odložiti do naslednje faze, kot pojasnjuje svoje postopanje v izpodbijani odločbi.
Kolikor se upravni organ sklicuje na 100. člen ZUreP-1, ki določa, da v primerih iz drugega 93. člena tega zakona upravni organ ugotovi, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka tega člena (sklep vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi, da je gradnja predvidena v javno korist), sodišče meni, da je s tem določen le eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo postopka razlastitve. Kot je že pojasnilo, pa tudi zgolj prostorski akt ne more prejudicirati javne koristi.
razlastitev - javni interes - ugotovitev javnega interesa - ustanovitev služnosti v javno korist
Kot pogoj za ustanovitev služnosti mora upravni organ ugotavljati obstoj javne koristi, le-to pa mora ugotavljati na podlagi prostorskih aktov, določenih v 109. členu ZPNačrt. Odlok Občine Renče-Vogrsko pa ni občinski prostorski načrt po 95. členu ZPNačrt, čeprav se na to določbo v preambuli sklicuje.
ZDen člen 67, 67/3, 74, 78, 78/2. ZZZDR člen 211. ZUreP člen 97, 97/2.
razlastitev - vložitev ponudbe za nakup nepremičnine - postavitev skrbnika za poseben primer - trenutek prehoda zapuščine na dediča - denacionalizacija
Denacionalizirano premoženje je s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prešlo na dediče denacionalizacijskega upravičenca, zato je nepravilno naziranje prvostopnega organa, da bi se moral predlog za razlastitev glasiti na pokojnega denacionalizacijskega upravičenca. Z navedenim premoženjem pa za vse dediče (do pravnomočnosti sklepa o dedovanju) upravlja skrbnica za poseben primer, ki jo je za vsak del denacionaliziranega premoženja s samo odločbo o denacionalizaciji določil upravni organ po določbah 211. člena ZZZDR v zvezi s 67. členom ZDen. Naloga skrbnika za poseben primer je, da za premoženje skrbi, vročitev ponudbe za odkup in posledično vložitev zahteve za razlastitev pa vsekakor sodi v okvir varstva pravic in koristi posameznika – lastnika nepremičnine. Ker je bila v obravnavanem primeru za upravljanje s predmetnimi zemljišči že v postopku denacionalizacije določena skrbnica za poseben primer in ker so nepremičnine v solasti znanih in živih oseb, ni pravilna odločitev prvostopnega upravnega organa, da je potrebno predlog za razlastitev predmetnih nepremičnin zavrniti zaradi razloga, ker naj bi se nanašal na neznane oziroma napačne osebe.
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1. ZJC člen 25, 25/2, 31.
razlastitev - razlastitveni namen - gradnja enostranskega spremljajočega objekta - vrnitev razlaščene nepremičnine - materialni rok za pričetek gradnje objekta - javna korist - načelo sorazmernosti
Rok, kot je postavljen sedaj, ko uresničitev razlastitvenega namena veže na dokončno gradbeno dovoljenje, kar je bodoče negotovo dejstvo, negira element nujnosti razlastitve (posebno v obravnavanem primeru, ko je postopek tekel po 104. členu ZUreP-1). Določba 1. odstavka 102. člena ZUreP-1 obvezuje organ, da določi materialni rok. Materialni rok pa je tisti, ki velja za uveljavitev določenih materialnih pravic (111. člen ZUreP-1 določa, da če razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine).
ZPNačrt člen 96, 96/3, 103, 103/1. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 95, 95/2, 98, 98/2, 103, 103/1. URS člen 69. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice (2008) člen 9.
uvedba razlastitvenega postopka - razlastitev - javna korist - izkazana javna korist - načelo sorazmernosti
Tudi s potekom roka, iz 2. odstavka 95. člena ZUreP-1, ni prenehala veljavnost prostorskih aktov, tudi v času veljavnosti določbe o roku. S to določbo je bil uveljavljen splošen rok za uveljavljanje zahtev za razlastitev. S prenehanjem veljavnosti določbe 2. odstavka 95. člena ZUreP-1 pa so veljavni prostorski akti, ker je odpadla omejitev vezana na rok, podlaga za uresničitev gradbenih namenov, za katere je potrebna razlastitev.
Urejanje prostora je ustavno dopustno. Uživanje lastninske pravice je zagotovljeno v okviru njene gospodarske socialne ali ekološke funkcije. Lastninska pravica na nepremičninah, ki so predmet razlastitve, je do odvzema oziroma uresničitve gradbenega namena bila tožečim strankam zagotovljena, kot izhaja iz njene dejanske rabe. Uresničitev poslovnih načrtov na nepremičninah pa je vezana na prostorsko načrtovanje in jih brez tega tožeča stranka ne bi mogla uresničiti, niti v obliki kot jo opisuje v tožbi izsiliti, tudi če do obravnavanega posega ne bi prišlo. Ugovor je zato sam po sebi kontradiktoren.
Obravnavane nepremičnine so namenjene za izgradnjo zunanjih površin – delov cest (oziroma zelenic, ki so del ceste), torej za objekt komunalne infrastrukture, ki je del gospodarske javne infrastrukture. Ob tej ugotovitvi pa je nerelevantno, da so športnemu objektu priključeni tudi drugi objekti (trgovine). Organ je bil dolžan presojati zgolj javno korist za razlastitev nepremičnin, ki so v postopku prizadete.
Po obstoječi praksi se pri tehtanju sorazmernosti ne tehta bodočih načrtov razlaščenca. Kot je sodišče navedlo že pri presoji Odloka pa prostorsko načrtovanje tudi ni v rokah tožeče stranke ter je zato tehtanje javne koristi z nekimi bodočimi negotovimi načrti razlaščenca tudi nemožno.
ZDVGOMP člen 1, 12, 16, 21. ZNDM-2 člen 1, 21, 22. URS člen 69.
razlastitev - javni interes za razlastitev - graditev objektov na mejnih prehodih
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
ZUreP-1 člen 104, 105, 110/2, 110/7. EZ člen 20, 22. ZUP člen 9, 114, 114/1, 238, 238/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - izgradnja kablovoda - nujni postopek - načelo zaslišanja strank - pritožbena novota - prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka
Tudi če bi pritožbeni organ odgovor predlagatelja tožnici vročil, bi slednja novih dejstev in dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločitvi, ne mogla več navesti, saj sme pritožnik nova dejstva in dokaze v postopku navajati najpozneje v pritožbi, in še to le v primeru, če izkaže, da jih ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji.
Ker ustanovitev služnosti v javno korist lastninsko upravičenje služnostnega zavezanca omejuje v najmanjši možni meri, odločitev o prevzemu v last tudi preostalih nepremičnin v postopkih ustanovitve služnosti (razen izjemoma v primeru posebej utemeljenih okoliščin) že po naravi stvari ni mogoča.
Upravni organ je odločitev o stroških oprl na določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki pa v obravnavani zadevi ne predstavlja podlage za odločitev o stroških. V navedeni določbi so namreč kot stroški v zvezi z razlastitvijo mišljeni stroški iz drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 (npr. selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine) in ne stroški, ki nastanejo stranki med samim postopkom ali zaradi postopka, katere primeroma našteva prvi odstavek 113. člen ZUP (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.). Za slednje se uporabljajo splošna pravila upravnega postopka, kar pomeni, da je povrnitev teh stroškov odvisna od uspeha stranke v postopku.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/3, 98, 98/2. ZPNačrt člen 42, 42/2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja BS 2/5 Nove Stožice člen 16, 17.
razlastitev - javna korist - načelo sorazmernosti
Zakonska abstraktna opredelitev javne koristi ne sme biti bianco pooblastilo, temveč je treba obstoj javne koristi presojati v vsakem primeru posebej, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti.