razlastitev - gradnja ceste - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela zemljišč - pravno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje izgube gospodarskega pomena v smislu določbe 99. člena ZUreP-1 je pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti upravni organ. Če pa je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Sporne parcele se nahajajo na različnih lokacijah oziroma so v različnem položaju glede dostopa zaradi spremenjenega prometnega režima, do katerega je oziroma bo prišlo zaradi gradnje ceste, poleg tega so zelo različnih velikosti. Ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ pa nista za vsako posamezno parcelo, katere prevzem zahteva tožnica, ugotavljala, ali je le-ta za tožnico izgubila gospodarski pomen, torej kakšna je bila uporaba posameznih spornih parcel pred razlastitvijo, kakšen bo dostop od tožničinega kmetijskega gospodarstva do posamezne novonastale sporne parcele glede na spremenjeni prometni režim in kaj bo to pomenilo za uporabo posamezne parcele, v smislu dosedanje uporabe, v bodoče, ob upoštevanju obstoječe kmetijske mehanizacije, ki mora biti konkretno opredeljena, ter velikosti posameznih novonastalih parcel ter dejstev, za kakšno kmetijo gre.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1, 104, 104/1.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist - javna cesta
ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih po ZUreP-1, ni razveljavil, niti v primeru, če občine v roku niso sprejele novih prostorskih aktov. Veljavni prostorski akti so še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - pogoji za uvedbo postopka - nujnost in sorazmernost
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 ugotavljal na ustni obravnavi ter nato zaključil, da je obremenitev lastninske pravice s služnostjo na nepremičninah v lasti tožnika nujno potrebna zaradi gradnje daljnovoda z določeno traso, in da je sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino podana, glede na to da gre za gradnjo najpomembnejšega prenosnega daljnovoda v državi, ki bo zagotovil zanesljivo napajanje z električno energijo celotne Slovenije, in da gre pri predlagani služnosti za najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ pri ugotavljanju dopustnosti obremenitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist pravilno upošteval vse v določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 določene pogoje.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - izgradnja občinske javne ceste - javna korist - obstoj javne koristi - občinski lokacijski načrt - določitev roka izvedbe del - zagotovitev finančnih sredstev
Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.
Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92-114. ZJC-B člen 19, 19/4.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.
razlastitev - javna korist - obstoječa javna cesta - zasebna lastnina - potek cestnega prometa
Med strankami ni sporno, da gre za zemljišče, ki je v lasti tožnika, četudi je ta del ceste kategoriziran kot javna cesta. Ne glede na to, da gre za zasebno lastnino, je upoštevaje 19. člen ZJC-B, na katerega se upravni organ sklicuje, razlastitev mogoča, vendar samo ob izpolnjenem zakonskem pogoju dejanskega poteka cestnega prometa po navedenem delu cestišča ob vložitvi zahteve za razlastitev, kar pa je bilo tekom upravnega postopka nedvomno izkazano.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - nosilec infrastrukturne dejavnosti
Že v času veljavnosti EZ-B se je sodna praksa postavila na stališče, da se služnost v javno korist persoinificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Ustanavlja se zato v korist nosilca infrastrukturne dejavnosti kot subjekta z določeno lastnostjo upravljalca infrastrukture in ne kot določene osebe. Sodni praksi je sledila sprememba v EZ-C (vsakokratni izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja posamezne infrastrukture), pri čemer je mišljen konkreten, aktualni upravljalec infrastrukture. Določitev omejitve lastninske pravice v korist B. je torej po mnenju sodišča v skladu z določbami zakona.
Spremnega dopisa k ponudbi za odkup sporne nepremičnine, vloženi po pooblaščenki razlastitvene upravičenke, ni lastnoročno podpisal direktor družbe, ponudbi pa je bil priložen osnutek kupoprodajne pogodbe in cenitev predmetne parcele. Po presoji sodišča samo dejstvo, da spremnega dopisa ni podpisal direktor družbe, še ne pomeni, da je ponudba neveljavna.
Bistveni element ponudbe je to, da ponudba vsebuje ceno oziroma višino odškodnine, ki jo razlastitvena upravičenka ponuja razlastitveni zavezanki za odkup predmetne parcele, ta pa je vsebovana v osnutku poslane kupoprodajne pogodbe in cenitvenem poročilu.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
razlastitev - odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe - delna odprava odločbe - začetek izvajanja del
Pogoj za odpravo pravnomočnih odločb o razlastitvi je podan le v primeru, če razlastitveni upravičenec na razlaščenem zemljišču ne opravi nobenih del, niti pripravljalnih. Tudi če so se začela izvajati pripravljalna dela le na delu razlaščenega zemljišča, ni podlage za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi po določbi drugega odstavka 26. člena ZRPPN. Razlaščene parcele je namreč šteti kot dejansko in pravno celoto, in kolikor so se le na delu zemljišča začela izvajati pripravljalna dela, to že pomeni oviro za vrnitev parcele.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - rok za pričetek gradnje
ZJC v prvem odstavku 31. člena določa, da če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. S takšno dikcijo („v skladu z zakonom“) po presoji sodišča citirana določba ZJC glede zahteve in pogojev za vrnitev razlaščenih zemljišč napotuje na uporabo ZUreP-1, ki ureja celoten postopek razlastitve. To pomeni, da je pri odločanju o zahtevi za vrnitev razlaščenih nepremičnin, poleg specialnih določb ZJC (ker so bile sporne parcele tožnici razlaščene zaradi izgradnje enostranskega spremljajočega objekta, ki se glede na drugi odstavek 13. člena ZJC šteje za del avtoceste), treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 111. člena ZUreP-1 in ugotoviti, ali je razlastitveni upravičenec v roku iz prvega odstavka 102. člena ZUreP-1 začel z gradnjo enostranskega spremljajočega objekta.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija
Tožnik v tem postopku, ki se nanaša le na dovolitev parcelacije, pri čemer je površina nepremičnine, predvidena za parcelacijo, določena že z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ugovora, ki se nanaša na površino parcele, potrebne za namen razlastitve, ne more uspešno uveljavljati.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
Glede vsebinskega reševanja zahteve za prevzem preostalih nepremičnin se sodišče strinja z upravnim organom, da je na razlastitvenem zavezancu trditveno in dokazno breme, da bi zaradi razlastitve preostale nepremičnine zanj izgubile gospodarski pomen - kar je tisto pravnotvorno dejstvo, na podlagi katerega je s tako zahtevo lahko uspešen. Za to oceno so po mnenju sodišča lahko relevantni tudi povečani stroški gospodarskega izkoriščanja preostalih nepremičnin; če se ti prekomerno povečajo, ima to lahko tudi za posledico, da preostale nepremičnine za lastnika nimajo več gospodarskega pomena. Če povečanje stroškov izkoriščanja preostalih nepremičnin ni tolikšno, a je še vedno tako, da lahko vpliva na zmanjšano vrednost preostale nepremičnine, je lahko to pravno upoštevno v okviru določanja odškodnine po 105. členu ZUreP-1.
Vprašanje pravočasnosti zahtevane razlastitve je bilo predmet prve faze razlastitvenega postopka, ki se je zaključila z odločbo, s katero je bila dovoljena uredba razlastitvenega postopka.
V skladu z načelom zaslišanja stranke se stranka izjavlja o ugotovitvah organa in tako lahko podaja ustrezne procesne predloge in s tem varuje svoj pravni položaj. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, pa velja kontradiktornost tudi med strankami. Stranki mora biti dana možnosti, da se izjavi o rezultatu dokazovanja po končanem ugotovitvenem postopku.
razlastitev - razlastitveni zavezanec - lastništvo nepremičnin - prenos lastništva
Ker je morebitne spremembe lastništva nepremičnin mogoče upoštevati le, če je ustrezna listina predložena do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji, sodni postopek v pravdni zadevi, v kateri se je ugotavljalo lastništvo nepremičnin, pa do tedaj še ni bil zaključen ter je bila tožnica še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, je tudi po presoji sodišča prvostopni organ utemeljeno štel tožnico kot razlastitveno zavezanko.
URS člen 69. ZNDM-2 člen 11, 11/2. ZDVGOMP člen 12, 21.
razlastitev - nadzor državne meje - graditev objektov na mejnih prehodih - javni interes za razlastitev
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
razlastitev - evidentiranje urejene meje - predhodno vprašanje - cesta
Ne ZUreP-1 in ne ZJC-B ne predpisujeta, da morajo biti pred razlastitvijo parcele njene meje urejene. Glede na navedena materialnopravna predpisa postopek urejanja in evidentiranje urejene meje v razlastitvenem postopku (v primeru neurejenih mej parcel, ki se razlaščajo) ni predhodno vprašanje. Zato sproženi postopek urejanja in evidentiranja urejene meje ni pomenil oviro za razlastitveni postopek, kot to zmotno menita tožnika.