razlastitev - javna korist - obstoječa javna cesta - zasebna lastnina - potek cestnega prometa
Med strankami ni sporno, da gre za zemljišče, ki je v lasti tožnika, četudi je ta del ceste kategoriziran kot javna cesta. Ne glede na to, da gre za zasebno lastnino, je upoštevaje 19. člen ZJC-B, na katerega se upravni organ sklicuje, razlastitev mogoča, vendar samo ob izpolnjenem zakonskem pogoju dejanskega poteka cestnega prometa po navedenem delu cestišča ob vložitvi zahteve za razlastitev, kar pa je bilo tekom upravnega postopka nedvomno izkazano.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - nosilec infrastrukturne dejavnosti
Že v času veljavnosti EZ-B se je sodna praksa postavila na stališče, da se služnost v javno korist persoinificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Ustanavlja se zato v korist nosilca infrastrukturne dejavnosti kot subjekta z določeno lastnostjo upravljalca infrastrukture in ne kot določene osebe. Sodni praksi je sledila sprememba v EZ-C (vsakokratni izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja posamezne infrastrukture), pri čemer je mišljen konkreten, aktualni upravljalec infrastrukture. Določitev omejitve lastninske pravice v korist B. je torej po mnenju sodišča v skladu z določbami zakona.
Spremnega dopisa k ponudbi za odkup sporne nepremičnine, vloženi po pooblaščenki razlastitvene upravičenke, ni lastnoročno podpisal direktor družbe, ponudbi pa je bil priložen osnutek kupoprodajne pogodbe in cenitev predmetne parcele. Po presoji sodišča samo dejstvo, da spremnega dopisa ni podpisal direktor družbe, še ne pomeni, da je ponudba neveljavna.
Bistveni element ponudbe je to, da ponudba vsebuje ceno oziroma višino odškodnine, ki jo razlastitvena upravičenka ponuja razlastitveni zavezanki za odkup predmetne parcele, ta pa je vsebovana v osnutku poslane kupoprodajne pogodbe in cenitvenem poročilu.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
razlastitev - odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe - delna odprava odločbe - začetek izvajanja del
Pogoj za odpravo pravnomočnih odločb o razlastitvi je podan le v primeru, če razlastitveni upravičenec na razlaščenem zemljišču ne opravi nobenih del, niti pripravljalnih. Tudi če so se začela izvajati pripravljalna dela le na delu razlaščenega zemljišča, ni podlage za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi po določbi drugega odstavka 26. člena ZRPPN. Razlaščene parcele je namreč šteti kot dejansko in pravno celoto, in kolikor so se le na delu zemljišča začela izvajati pripravljalna dela, to že pomeni oviro za vrnitev parcele.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - rok za pričetek gradnje
ZJC v prvem odstavku 31. člena določa, da če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. S takšno dikcijo („v skladu z zakonom“) po presoji sodišča citirana določba ZJC glede zahteve in pogojev za vrnitev razlaščenih zemljišč napotuje na uporabo ZUreP-1, ki ureja celoten postopek razlastitve. To pomeni, da je pri odločanju o zahtevi za vrnitev razlaščenih nepremičnin, poleg specialnih določb ZJC (ker so bile sporne parcele tožnici razlaščene zaradi izgradnje enostranskega spremljajočega objekta, ki se glede na drugi odstavek 13. člena ZJC šteje za del avtoceste), treba upoštevati tudi določbo prvega odstavka 111. člena ZUreP-1 in ugotoviti, ali je razlastitveni upravičenec v roku iz prvega odstavka 102. člena ZUreP-1 začel z gradnjo enostranskega spremljajočega objekta.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija
Tožnik v tem postopku, ki se nanaša le na dovolitev parcelacije, pri čemer je površina nepremičnine, predvidena za parcelacijo, določena že z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ugovora, ki se nanaša na površino parcele, potrebne za namen razlastitve, ne more uspešno uveljavljati.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
Glede vsebinskega reševanja zahteve za prevzem preostalih nepremičnin se sodišče strinja z upravnim organom, da je na razlastitvenem zavezancu trditveno in dokazno breme, da bi zaradi razlastitve preostale nepremičnine zanj izgubile gospodarski pomen - kar je tisto pravnotvorno dejstvo, na podlagi katerega je s tako zahtevo lahko uspešen. Za to oceno so po mnenju sodišča lahko relevantni tudi povečani stroški gospodarskega izkoriščanja preostalih nepremičnin; če se ti prekomerno povečajo, ima to lahko tudi za posledico, da preostale nepremičnine za lastnika nimajo več gospodarskega pomena. Če povečanje stroškov izkoriščanja preostalih nepremičnin ni tolikšno, a je še vedno tako, da lahko vpliva na zmanjšano vrednost preostale nepremičnine, je lahko to pravno upoštevno v okviru določanja odškodnine po 105. členu ZUreP-1.
Vprašanje pravočasnosti zahtevane razlastitve je bilo predmet prve faze razlastitvenega postopka, ki se je zaključila z odločbo, s katero je bila dovoljena uredba razlastitvenega postopka.
V skladu z načelom zaslišanja stranke se stranka izjavlja o ugotovitvah organa in tako lahko podaja ustrezne procesne predloge in s tem varuje svoj pravni položaj. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, pa velja kontradiktornost tudi med strankami. Stranki mora biti dana možnosti, da se izjavi o rezultatu dokazovanja po končanem ugotovitvenem postopku.
razlastitev - razlastitveni zavezanec - lastništvo nepremičnin - prenos lastništva
Ker je morebitne spremembe lastništva nepremičnin mogoče upoštevati le, če je ustrezna listina predložena do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji, sodni postopek v pravdni zadevi, v kateri se je ugotavljalo lastništvo nepremičnin, pa do tedaj še ni bil zaključen ter je bila tožnica še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, je tudi po presoji sodišča prvostopni organ utemeljeno štel tožnico kot razlastitveno zavezanko.
URS člen 69. ZNDM-2 člen 11, 11/2. ZDVGOMP člen 12, 21.
razlastitev - nadzor državne meje - graditev objektov na mejnih prehodih - javni interes za razlastitev
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
razlastitev - evidentiranje urejene meje - predhodno vprašanje - cesta
Ne ZUreP-1 in ne ZJC-B ne predpisujeta, da morajo biti pred razlastitvijo parcele njene meje urejene. Glede na navedena materialnopravna predpisa postopek urejanja in evidentiranje urejene meje v razlastitvenem postopku (v primeru neurejenih mej parcel, ki se razlaščajo) ni predhodno vprašanje. Zato sproženi postopek urejanja in evidentiranja urejene meje ni pomenil oviro za razlastitveni postopek, kot to zmotno menita tožnika.
Upravni organ mora presoditi ne samo, ali je podano dejansko stanje, ki se ujema z zakonsko določenim razlastitvenim namenom, temveč mora ugotoviti tudi, ali je poseg za dosego tega namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - upravni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - vročitev - osebna vročitev
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen dne 3. 9. 2007, tožnika pa niti v tožbi ne prilagata nobenih dokaznih listin, ki bi lahko imele za posledico drugačno ugotovitev glede datuma vložitve predloga. S tem sta tožnika zamudila 8-dnevni rok za vložitev predloga, kot ga določa 1. odstavek 105. člena ZUP.
nujni postopek razlastitve - pogoji za nujni postopek - določitev odškodnine
Tožnik vodenju postopka kot nujnega ugovarja z argumentom, da pričakuje, da mu bo razlastitvena upravičenka pred nastopom posesti na razlaščenih nepremičninah zagotovila posest na zanj ustreznih nadomestnih zemljiščih, vendar ugovor v tej smeri - kot razlog za neizpolnjevanje pogojev po 1. odstavku 104. člena ZUreP-1, ne more biti upošteven. Odločba o razlastitvi namreč ni nezakonita, ker med postopkom med udeleženima strankama ni prišlo do sporazumne rešitve o odškodnini za razlaščena zemljišča. V skladu z 2. odstavkom 104. člena ZUreP-1 sta bili stranki glede odškodnine za razlaščeno zemljišče napoteni na Okrajno sodišče v Domžalah, da vložita predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku.
razlastitev - zavrženje tožbe - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep je procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta (odločbe o razlastitvi) začasno odložen do dokončne odločitve o predhodnem vprašanju (odločitve o evidentiranju parcelacije nepremičnin, ki sta v delu predmet razlastitve). Takega sklepa pa, ker ne gre ne za dokončen upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in ne za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati.
rok - razlastitev - odškodnina - uvedba razlastitvenega postopka - nadomestna nepremičnina - ponudba za odkup
Glede na določbo 92. člena ZUreP-1 ponudba za odkup lahko vsebuje ceno, po kateri je razlastitveni upravičenec pripravljen odkupiti nepremičnino, ali nadomestno nepremičnino, ali oboje. Z uveljavitvijo ZPNačrt dne 28.4.2007, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
parcelacija - obseg parcelacije - neizvršljivost parcelacije - status javne poti - ugotovitev neustavnosti občinskega odloka
Ob določitvi meja nove parcele, ki naj bi potekale po zunanjem robu cestnega sveta, ter ob trditvi tožeče stranke, da celotna pot ni širša od dveh metrov (da je pot širša, ne izhaja tudi iz drugih podatkov v upravnem spisu), je utemeljen ugovor, da je parcelacija kot je določena, v izreku drugostopnega organa, neizvršljiva.
Ustavna odločba, na katero se sklicuje tožeča stranka, je bila po svoji pravni naravi ugotovitvena in ne razveljavitvena. Na podlagi ugotovitvene ustavne odločbe sporni Odlok o kategorizaciji občinskih cest ni prenehal veljati tudi po poteku šestmesečnega roka, v katerem je Ustavno sodišče napotilo Občino Ormož, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti. Ob obstoju Odloka, ki je sporno pot kategoriziral kot „javno pot“, pa je pravilna podlaga za razlastitev ZJC.
postopek razlastitve - nujni postopek razlastitve - vpis v zemljiško knjigo
Organ je v zadostni meri utemeljil potrebo po uporabi nujnega postopka, saj je svojo odločitev oprl na v postopku že predložene in naknadno dodatno predložene listine razlastitvene upravičenke. Nujnost obravnavanega postopka nenazadnje izkazuje tudi statistika prometnih nesreč na tem odseku, ki velja za zelo nevaren prometni odsek.
Ob izkazani nujnosti postopka pa vpis lastninske pravice na Republiko Slovenijo pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe ni nezakonit. V primeru vodenja postopka kot nujnega namreč upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drugi zakon določa drugače, kar pomeni, da je v nujnem postopku izvršljiva že prvostopna odločba (niti dokončna), ki že zadostuje za prenos lastninske pravice in prenos posesti.