Določbo prvega odstavka 19. člena ZUS-1 je treba razlagati v pomenu, da je treba položaj stranke (prizadete stranke) v upravnem sporu priznati osebi takrat, kadar bi odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta tej osebi povzročila neposredno škodo, to je izgubo materialne pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom - če ne gre za osebo, za katero je tak procesni položaj izključen že na podlagi določb predpisa, ki ureja izdajo upravnega akta.
razlastitev - zahteva za razlastitev - izvedba pripravljalnih del - parcelacija - razlastitveni elaborat - nepopolna vloga
Razlastitveni elaborat mora biti po 98. členu ZUreP-1 priložen zahtevi za razlastitev. Ker v predmetni zadevi ni bil, bi moral prvostopenjski organ vlagatelja zahteve pozvati, da zahtevo dopolni. Navedeno velja tudi v primeru, ko se predlaga izvedba pripravljalnih del po 101. členu ZUreP-1, saj se parcelacija opravi prav na podlagi razlastitvenega elaborata.
razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina v primeru razlastitve - status zemljišča
Iz določb ZJC-B in ZUreP-1 ne izhaja, da se mora odškodnina v primeru razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B določiti v razlastitveni odločbi, zato ugotavljanje (spornega) statusa zemljišča v postopku razlastitve ni potrebno.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste.
Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.
razlastitev - stroški postopka - vrednost predmeta
Za pravilno uporabo prostega preudarka iz prvega odstavka 22. člena ZodvT je treba najti oporne točke, objektivne kriterije, za preverjanje pravilnosti spornega predmeta in jih tudi na zakonu utemeljiti.
Vrednost predmeta iz odločbe ne izhaja, predmet tega upravnega postopka oziroma sploh upravnega postopka pa tudi ni odločanje o odškodnini. Tožena stranka bi zato morala za svoje stališče, da je vrednost predmeta višina zadnje ponudbe, navesti pravno podlago oziroma pri ugotavljanju vrednosti predmeta izhajati iz določb 4. poglavja ZOdvT – Ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške tarife.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2, 100, 100/2, 100/3, 103, 103/1, 104, 104/1. ZZK-1 člen 14, 19. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško člen 3, 4, 5.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda
Za obravnavano fazo postopka – uvedba postopka omejitve lastninske pravice, katerega del je tudi ugotavljanje podanosti javne koristi, za ugotovitev konkretne javne koristi za uresničitev namena, zaradi katerega se lastninska pravica omejuje, zadostuje, da je nepremičnina navedena kot del ureditvenega območja. Namen prve faze razlastitvenih postopkov je zaznamba uvedbe postopka v zemljiško knjigo in s tem varstvo tretjih oseb.
Za ugotovitev konkretne javne koristi v fazi uvedbe postopka omejitve lastninske pravice pa je navedba parcele v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško, zadostna podlaga za zaključek, da je javna korist izkazana.
V drugi fazi postopka bo treba upoštevati, da stvarna služnost vselej bremeni služečo nepremičnino kot celoto, čeprav je lahko izvrševanje vsebine služnosti omejeno samo na del služeče nepremičnine. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo se opravi z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Za vknjižbo pa ne zadošča, da bi se navedlo samo vrsto pravice. Vsebino je treba natančno opisati.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - rok za vložitev zahteve za razlastitev
Zuveljavitvijo ZPNačrt - glede na navedeno določbo - ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev. Dostavek v prvem odstavku 103. člena ZPNačrt, ki se glasi „v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje v smislu tega zakona ter na opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek“, v jezikovnem pomenu v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZUreP-1 ne daje odgovora, v čem se ta določba več ne uporablja. V drugem odstavku 95. člena ZUreP-1 se namreč ne ureja prostorsko načrtovanje, niti opremljanje stavbnih zemljišč ali komunalni prispevek, temveč je z njim določen rok, v katerem je treba vložiti zahtevo za razlastitev. Pravi pomen, ki ga določba prvega odstavka 103. člena ZPNačrt v zvezi z določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 ima, je tako treba najti z uporabo argumenta teleološke redukcije. Vsi ostali členi ZUreP-1, ki se na podlagi določbe prvega odstavka 103. člena ZPNačrt prenehajo uporabljati, se nanašajo na prostorsko načrtovanje, opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Določba je torej namenjena usklajevanju z novim sistemom prostorskega načrtovanja. Če pa je zakonodajalec tudi drugi odstavek 95. člena vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, to pomeni, da se ta določba preneha uporabljati v tistem, kar je njena vsebina. To pa je rok za vložitev zahteve za razlastitev. ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, ni razveljavil. Veljavni prostorski akti so torej še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice pa se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
ZUreP-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. EZ člen 59.
ugasnitev in izbris hipoteke - javna korist - načelo sorazmernosti - stranka v postopku
Na sporni parceli je zgrajena merilno reducirna postaja, ki je po določbah EZ objekt gospodarske javne infrastrukture, hipoteka, ustanovljena na tej parceli, pa predstavlja le manjši del zavarovanja v višini 3,0165 %. Glede na te ugotovitve je prvostopenjski upravni organ pravilno zaključil, da je ugasnitev pravic (hipoteke) nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo.
Namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 je v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, zato sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopenjski organ odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1, čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2, ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe mogel ugotoviti le enako.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup
Tožnikova nepremičnina se nahaja v trasi deviacije glavne ceste, kot izhaja iz lokacijskega načrta, zato je organ, ko je sprejel navedbo razlastitvenega upravičenca, da z drugo nepremičnino za dosego istega namena ne razpolaga, v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 popolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik pa ne v upravnem postopku, ne s tožbo ne izkazuje drugače. Upravni organ se je opredelil tudi do elementov načela sorazmernosti iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Tudi, če je nepremičnina, ki je predmet razlastitve za tožnika ekonomsko pomembna, njen pomen ne more presegati njene običajne rabe, ki je gozd (ali njene ekonomske vrednosti). Pravilno pa je organ uporabil tudi določbo 97. člena ZUreP-1. Tožnik je namreč prejel osnutek pogodbe, med vročitvijo ponudbe in vložitvijo zahteve za razlastitev pa je minilo 30 dni, kar pomeni izpolnitev formalnega pogoja. Ponudba, posredovana tožniku, je vsebovala ceno, ki je tožnik ne sprejema, kar je zanj glavni razlog, zaradi katerega nasprotuje razlastitvi. Vendar pa določitev odškodnine ni del razlastitvenega postopka.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ na podlagi ugotovljene javne koristi odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine sporne parc., čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2 ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe moral ugotoviti le enako, da je javna korist izkazana le za del navedene parcele in odločiti o uvedbi razlastitvenega postopka le glede tega dela nepremičnine.
pripravljalna dela v postopku razlastitve - obseg pripravljalnih del - pritožbeni ugovori - stroški postopka
Tožnik v pritožbi ni ugovarjal obsegu pripravljalnih del, zato je po presoji sodišča drugostopenjski upravni organ njegovo pritožbo pravilno presojal v okviru pritožbenih navedb, torej ali je odločba o uvedbi postopka pripravljalnih del na podlagi določbe 101. člena ZUreP-1 zakonita.
V obravnavni zadevi tožnikova pritožba zoper odločitev organa prve stopnje ni bila uspešna, zato njegovo zatrjevanje, da ni zavezanec za povračilo stroškov pritožbenega postopka stranki z interesom, ni utemeljeno.
razlastitev - gradnja ceste - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela zemljišč - pravno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje izgube gospodarskega pomena v smislu določbe 99. člena ZUreP-1 je pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti upravni organ. Če pa je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Sporne parcele se nahajajo na različnih lokacijah oziroma so v različnem položaju glede dostopa zaradi spremenjenega prometnega režima, do katerega je oziroma bo prišlo zaradi gradnje ceste, poleg tega so zelo različnih velikosti. Ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ pa nista za vsako posamezno parcelo, katere prevzem zahteva tožnica, ugotavljala, ali je le-ta za tožnico izgubila gospodarski pomen, torej kakšna je bila uporaba posameznih spornih parcel pred razlastitvijo, kakšen bo dostop od tožničinega kmetijskega gospodarstva do posamezne novonastale sporne parcele glede na spremenjeni prometni režim in kaj bo to pomenilo za uporabo posamezne parcele, v smislu dosedanje uporabe, v bodoče, ob upoštevanju obstoječe kmetijske mehanizacije, ki mora biti konkretno opredeljena, ter velikosti posameznih novonastalih parcel ter dejstev, za kakšno kmetijo gre.
razlastitev - zahtevek za prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka - uspeh v postopku
Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo. V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1, 104, 104/1.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist - javna cesta
ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih po ZUreP-1, ni razveljavil, niti v primeru, če občine v roku niso sprejele novih prostorskih aktov. Veljavni prostorski akti so še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - pogoji za uvedbo postopka - nujnost in sorazmernost
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 ugotavljal na ustni obravnavi ter nato zaključil, da je obremenitev lastninske pravice s služnostjo na nepremičninah v lasti tožnika nujno potrebna zaradi gradnje daljnovoda z določeno traso, in da je sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino podana, glede na to da gre za gradnjo najpomembnejšega prenosnega daljnovoda v državi, ki bo zagotovil zanesljivo napajanje z električno energijo celotne Slovenije, in da gre pri predlagani služnosti za najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ pri ugotavljanju dopustnosti obremenitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist pravilno upošteval vse v določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 določene pogoje.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - izgradnja občinske javne ceste - javna korist - obstoj javne koristi - občinski lokacijski načrt - določitev roka izvedbe del - zagotovitev finančnih sredstev
Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.
Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92-114. ZJC-B člen 19, 19/4.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.