izgradnja mednarodnega mejnega prehoda - razlastitev - ugasnitev stvarnih in obligacijskih pravic na razlaščeni nepremičnini - zemljiški dolg - stavbna pravica - odkupna pravica - pogoji za ugasnitev pravic - javni interes - namen razlastitve
Obstoj odkupne pravice, zemljiškega dolga ter stavbne pravice bi bil po izvedeni razlastitvi nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše, pravilna.
ZUreP-1 člen 98, 102, 102/1, 111, 111/1, 112, 112/2. ZRPPPU člen 22, 22/2. ZUP člen 6.
razlastitev - vrnitev razlaščenih zemljišč - razlastitveni namen - rok za pričetek gradnje
Tožena stranka bi morala tožnikovo zahtevo za vrnitev razlaščenega zemljišča zavrniti že iz razloga, ker zahtevi ni priložil dokazila, da je ponudil razlastitvenemu upravičencu neuspešno sklenitev sporazuma.
Zemljišče, ki je bilo tožniku razlaščeno, ob izdaji izpodbijane odločbe ni obstajalo več in sicer tako v smislu zemljiškoknjižne opredelitve zemljišča kot tudi v smislu njegove namembnosti in rabe, razlaščenec pa lahko zahteva le vrnitev tiste nepremičnine, ki mu je bila odvzeta.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - dovolitev izvedbe pripravljalnih del - javna pot
Del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, na njej se odvija cestni promet, s tem pa je izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZCeS-1 člen 3, 3/2.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna cesta - javna korist - potek cestnega prometa
Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta, temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Javni interes za razlastitev tožničinih nepremičnin je izkazan, če je na njih mogoča lokalna cesta, to je cesta, ki jo je po merilih mogoče kategorizirati kot lokalno cesto. V konkretnem postopku razlastitve bi bil v smislu prvega odstavka 2. člena ZJC oziroma drugega odstavka 3. člena ZCes-1 to legitimen interes za razlastitev.
ZUreP-1 člen 10, 16, 19, 92, 92/2, 93, 93/1, 93/2, 93/1-1, 102, 103, 106. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Neposredni razlastitveni namen je prestavitev glavne ceste, ki je prostorska ureditev cestne infrastrukture državnega pomena. Če to služi (tudi) širitvi letališča Ljubljana (ki je kot mednarodno letališče prostorska ureditev infrastrukture zračnega prometa državnega pomena), gradnja takega objekta pomeni zakonsko dopusten namen odvzema lastninske pravice z razlastitvijo.
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 104, 104/1. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - stroški postopka
Odločitev prvostopenjskega organa je bila pravilna in zakonita, saj je organ ob nesporni ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, nedvomno imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev predmetnega zemljišča.
V obravnavanem primeru je postopek povzročila Republika Slovenija, ki je vložila zahtevo za razlastitev in z njo tudi uspela, kar pa pomeni, da ni prišlo do situacije, ko bi morala Republika Slovenija kot vlagateljica zahteve kriti stroške tožnici kot stranki z nasprotujočimi si interesi.
Določbo prvega odstavka 19. člena ZUS-1 je treba razlagati v pomenu, da je treba položaj stranke (prizadete stranke) v upravnem sporu priznati osebi takrat, kadar bi odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta tej osebi povzročila neposredno škodo, to je izgubo materialne pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom - če ne gre za osebo, za katero je tak procesni položaj izključen že na podlagi določb predpisa, ki ureja izdajo upravnega akta.
razlastitev - zahteva za razlastitev - izvedba pripravljalnih del - parcelacija - razlastitveni elaborat - nepopolna vloga
Razlastitveni elaborat mora biti po 98. členu ZUreP-1 priložen zahtevi za razlastitev. Ker v predmetni zadevi ni bil, bi moral prvostopenjski organ vlagatelja zahteve pozvati, da zahtevo dopolni. Navedeno velja tudi v primeru, ko se predlaga izvedba pripravljalnih del po 101. členu ZUreP-1, saj se parcelacija opravi prav na podlagi razlastitvenega elaborata.
razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina v primeru razlastitve - status zemljišča
Iz določb ZJC-B in ZUreP-1 ne izhaja, da se mora odškodnina v primeru razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B določiti v razlastitveni odločbi, zato ugotavljanje (spornega) statusa zemljišča v postopku razlastitve ni potrebno.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste.
Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.
razlastitev - stroški postopka - vrednost predmeta
Za pravilno uporabo prostega preudarka iz prvega odstavka 22. člena ZodvT je treba najti oporne točke, objektivne kriterije, za preverjanje pravilnosti spornega predmeta in jih tudi na zakonu utemeljiti.
Vrednost predmeta iz odločbe ne izhaja, predmet tega upravnega postopka oziroma sploh upravnega postopka pa tudi ni odločanje o odškodnini. Tožena stranka bi zato morala za svoje stališče, da je vrednost predmeta višina zadnje ponudbe, navesti pravno podlago oziroma pri ugotavljanju vrednosti predmeta izhajati iz določb 4. poglavja ZOdvT – Ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške tarife.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2, 100, 100/2, 100/3, 103, 103/1, 104, 104/1. ZZK-1 člen 14, 19. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško člen 3, 4, 5.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda
Za obravnavano fazo postopka – uvedba postopka omejitve lastninske pravice, katerega del je tudi ugotavljanje podanosti javne koristi, za ugotovitev konkretne javne koristi za uresničitev namena, zaradi katerega se lastninska pravica omejuje, zadostuje, da je nepremičnina navedena kot del ureditvenega območja. Namen prve faze razlastitvenih postopkov je zaznamba uvedbe postopka v zemljiško knjigo in s tem varstvo tretjih oseb.
Za ugotovitev konkretne javne koristi v fazi uvedbe postopka omejitve lastninske pravice pa je navedba parcele v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško, zadostna podlaga za zaključek, da je javna korist izkazana.
V drugi fazi postopka bo treba upoštevati, da stvarna služnost vselej bremeni služečo nepremičnino kot celoto, čeprav je lahko izvrševanje vsebine služnosti omejeno samo na del služeče nepremičnine. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo se opravi z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Za vknjižbo pa ne zadošča, da bi se navedlo samo vrsto pravice. Vsebino je treba natančno opisati.
ZUreP-1 člen 93, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - rok za vložitev zahteve za razlastitev
Zuveljavitvijo ZPNačrt - glede na navedeno določbo - ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev. Dostavek v prvem odstavku 103. člena ZPNačrt, ki se glasi „v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje v smislu tega zakona ter na opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek“, v jezikovnem pomenu v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZUreP-1 ne daje odgovora, v čem se ta določba več ne uporablja. V drugem odstavku 95. člena ZUreP-1 se namreč ne ureja prostorsko načrtovanje, niti opremljanje stavbnih zemljišč ali komunalni prispevek, temveč je z njim določen rok, v katerem je treba vložiti zahtevo za razlastitev. Pravi pomen, ki ga določba prvega odstavka 103. člena ZPNačrt v zvezi z določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 ima, je tako treba najti z uporabo argumenta teleološke redukcije. Vsi ostali členi ZUreP-1, ki se na podlagi določbe prvega odstavka 103. člena ZPNačrt prenehajo uporabljati, se nanašajo na prostorsko načrtovanje, opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Določba je torej namenjena usklajevanju z novim sistemom prostorskega načrtovanja. Če pa je zakonodajalec tudi drugi odstavek 95. člena vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, to pomeni, da se ta določba preneha uporabljati v tistem, kar je njena vsebina. To pa je rok za vložitev zahteve za razlastitev. ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, ni razveljavil. Veljavni prostorski akti so torej še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice pa se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
ZUreP-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. EZ člen 59.
ugasnitev in izbris hipoteke - javna korist - načelo sorazmernosti - stranka v postopku
Na sporni parceli je zgrajena merilno reducirna postaja, ki je po določbah EZ objekt gospodarske javne infrastrukture, hipoteka, ustanovljena na tej parceli, pa predstavlja le manjši del zavarovanja v višini 3,0165 %. Glede na te ugotovitve je prvostopenjski upravni organ pravilno zaključil, da je ugasnitev pravic (hipoteke) nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo.
Namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 je v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, zato sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopenjski organ odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1, čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2, ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe mogel ugotoviti le enako.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup
Tožnikova nepremičnina se nahaja v trasi deviacije glavne ceste, kot izhaja iz lokacijskega načrta, zato je organ, ko je sprejel navedbo razlastitvenega upravičenca, da z drugo nepremičnino za dosego istega namena ne razpolaga, v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 popolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik pa ne v upravnem postopku, ne s tožbo ne izkazuje drugače. Upravni organ se je opredelil tudi do elementov načela sorazmernosti iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Tudi, če je nepremičnina, ki je predmet razlastitve za tožnika ekonomsko pomembna, njen pomen ne more presegati njene običajne rabe, ki je gozd (ali njene ekonomske vrednosti). Pravilno pa je organ uporabil tudi določbo 97. člena ZUreP-1. Tožnik je namreč prejel osnutek pogodbe, med vročitvijo ponudbe in vložitvijo zahteve za razlastitev pa je minilo 30 dni, kar pomeni izpolnitev formalnega pogoja. Ponudba, posredovana tožniku, je vsebovala ceno, ki je tožnik ne sprejema, kar je zanj glavni razlog, zaradi katerega nasprotuje razlastitvi. Vendar pa določitev odškodnine ni del razlastitvenega postopka.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ na podlagi ugotovljene javne koristi odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine sporne parc., čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2 ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe moral ugotoviti le enako, da je javna korist izkazana le za del navedene parcele in odločiti o uvedbi razlastitvenega postopka le glede tega dela nepremičnine.
pripravljalna dela v postopku razlastitve - obseg pripravljalnih del - pritožbeni ugovori - stroški postopka
Tožnik v pritožbi ni ugovarjal obsegu pripravljalnih del, zato je po presoji sodišča drugostopenjski upravni organ njegovo pritožbo pravilno presojal v okviru pritožbenih navedb, torej ali je odločba o uvedbi postopka pripravljalnih del na podlagi določbe 101. člena ZUreP-1 zakonita.
V obravnavni zadevi tožnikova pritožba zoper odločitev organa prve stopnje ni bila uspešna, zato njegovo zatrjevanje, da ni zavezanec za povračilo stroškov pritožbenega postopka stranki z interesom, ni utemeljeno.
razlastitev - zahtevek za prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka - uspeh v postopku
Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo. V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.