Ker je tožena stranka v ponovnem postopku, upoštevala napotke sodišča, ki je njeno odločbo z dne 25. 5. 2012 odpravilo iz procesnih razlogov, medtem ko v materialno-pravno odločitev ni poseglo in je tožena stranka v ponovnem postopku odpravila zgoraj navedeno neskladje in s tem kršitev pravil upravnega postopka, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 102, 102/1, 104, 104/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - nujni postopek - pogoji za nujni postopek - rok za pričetek gradnje
V obravnavanem primeru gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, kar ni sporno, razlastitvena upravičenka je v zahtevi za razlastitev (vloženi 29. 11. 2010) nujni postopek predlagala in ga tudi, kot iz zahteve izhaja, utemeljila in obrazložila s sklicevanjem na roke izgradnje v Načrtu razvojnih programov 2009 do 2012 ter na te roke vezano zagotovljenost finančnih sredstev. Glede na pretek časa do odločitve o razlastitvi je organ izbiro nujnega postopka kot na aktualno oprl še na okoliščino, da se izgradnja obvoznice sofinancira iz sredstev Evropske unije, kar pomeni, da je potrebno spoštovanje časovnega načrta izvedbe gradnje. Kot nujni se po zakonu vodi le postopek za odločitev o razlastitvi (104. člen ZUreP-1) in ne tudi postopek za odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka, zato tožnika brez podlage ugovarjata, da organ ne bi mogel spremeniti vodenja postopka v nujnega.
Razlastitvena upravičenka je v zahtevi predlagala, da se določi, da je dolžna pričeti z gradnjo v roku treh let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Ker mora biti rok določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da njegov pričetek ne more biti vezan na bodoče negotovo dejstvo (kot je pravnomočnost gradbenega dovoljenja), in ker mora biti določen hkrati tako, da razlastitvenemu upravičencu omogoča realizacijo gradnje (kar pomeni, da v primeru infrastrukturnih objektov, kot je javna cesta, razlastitveni upravičenec more pridobiti vsa potrebna zemljišča ter upravna dovoljenja, potrebna za gradnjo), je po presoji sodišča organ mogel odločiti, da se gradnja mora pričeti v roku treh let po vročitvi odločbe.
kulturni spomenik državnega pomena - omejitev lastninske pravice - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice - stavbno zemljišče
Tožnik napačno meni, da bi se določbo varstvenega režima vplivnega območja lahko uporabilo le v okviru presoje vpliva v postopku priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov ter da nima neposredne moči in je bilo graditi dovoljeno, ker prepoved graditi iz prostorskih aktov ne izhaja. Varstveni režim vplivnega območja je imel tudi neposreden prepovedni učinek in gradnja ob nakupu ni bila dovoljena.
Ker tožnikov nameravani gradbeni poseg ni bil dopusten niti s predpisi s področja urejanja prostora, ki so veljali pred razglasitvijo Kobilarne Lipica za kulturni spomenik, v obravnavani zadevi ni podan temelj za določitev odškodnine na podlagi 39. člena ZVKD-1 in Avtentične razlage.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - gradnja avtoceste - javna korist - obstoj javne koristi - nujnost in sorazmernost razlastitve
Pri presoji pogoja nujnosti (neobhodnosti) razlastitve se odgovarja na vprašanje, ali predlagatelj razlastitve ne razpolaga z nepremičninami (jih že ima v lasti), ki mu omogočajo enakovredno izvedbo projekta oziroma ali predlagatelj razlastitve lahko doseže namen z drugimi sredstvi oziroma na drug način.
Pločnik in zelenica sta celota, skupaj z voznim pasom, glede na določbe ZCes-1, ki določa sestavne dele javne ceste in glede na podane okoliščine konkretnega primera. Ločena presoja izpolnjevanja pogoja nujnosti zato ne pride v poštev.
Na strani javne koristi je prvostopenjski organ upošteval, da bo izgradnja vplivala na pretočnost prometa in prometne razmere obstoječe ceste. Presodil je tudi težo posega v lastninsko pravico tožnice in ugotovil, da ker gre za zemljišči, ki že sedaj mejita na javno cesto, to ne pomeni prekomernega posega v njeno lastninsko pravico ter z predvideno ureditvijo in gradnjo protihrupne ograje, ne bo bistveno poseženo v kvaliteto njenega bivanja oziroma bivanja njene družine.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist
Prvostopenjski organ svoje odločitve, da je v zadevi javna korist izkazana, ne bi smel opreti na Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike in ostale predlogu predložene listine kot pravne podlage, saj iz njih ne izhaja podanost javne koristi, kot se za izgradnjo razlastitvenega namena zahteva v drugem odstavku 93. člena ZUreP-1. Ker organ že v odločbi o uvedbi omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist ni pravilno ugotovil predpostavk za omejitev lastninske pravice, tj. podanosti javne koristi in ker na tej odločbi temelji izpodbijana odločba, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, ker v zadevi podanost javne koristi ni izkazana.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - nujnost razlastitve - rok za začetek izvajanja del
Namen zakonodajalca je bil, da pod nedoločen pravni pojem „nujnosti razlastitve za dosego javne koristi“ zajame ugotavljanje oziroma ocenjevanje, ali je v primeru ugotovljene javne koristi razlastitev za uresničenje predvidene prostorske ureditve primeren in nujno potreben ukrep, tako da te prostorske ureditve brez razlastitve ali z blažjim ukrepom ni mogoče doseči. Kar pomeni, da je treba ugotoviti oziroma oceniti, ali je za uresničitev predvidene prostorske ureditve na določeni nepremičnini (sploh) treba odvzeti lastninsko pravico oziroma ali je mogoč po naravi blažji poseg. Gre za oceno, ali je odvzem lastninske pravice razlastitvenemu zavezancu na določeni nepremičnini, da se uresniči razlastitveni namen, predviden v prostorskem aktu, primeren in nujen ukrep, z namenom, da se preizkusi, ali ne gre za čezmeren poseg, in ne, kot zagovarja tožnik, za vprašanje dopustnosti odvzema lastninske pravice razlastitvenemu zavezancu na tej nepremičnini, če razlastitveni upravičenec odvzema lastninske pravice na tej nepremičnini ne odškoduje s prenosom lastninske pravice na razlastitvenega zavezanca na drugi nepremičnini.
Organ je v izpodbijani odločbi določil, da je rok za začetek izvajanja del dve leti po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. S tako določenim rokom za začetek del pa je ne le zanikan obstoj elementa nujnosti, čeprav je postopek voden kot nujni (104. člen ZUreP-1), pač pa je rok tudi nedoločen, vezan na bodoče negotovo dejstvo, čeprav bi tako ne mogel biti določen, saj je na ta rok vezana pravica razlaščenca, da zahteva vrnitev nepremičnine, če preneha razlastitveni namen, ker tako izhaja iz ravnanja razlastitvenega upravičenca in ki je v zakonu urejena zaradi zadostitve načelu sorazmernosti.
Sodišče se s tožnico ne strinja, da bi mogla kot razlastitvena upravičenka na podlagi 92. člena ZUreP-1 javno korist za razlastitev izkazovati na drug način, ne le z ustreznim državnim ali občinskim prostorskim aktom v smislu tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 – glede na to, da gre v obravnavanem primeru za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena: za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. V 92. členu ZUreP-1 so namreč zgolj navedeni pogoji za razlastitev, med temi ugotovljena javna korist. Besedilo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 pa ob uporabi jezikovne metode tudi daje podlago za razlago določbe le v pomenu, da je javno korist za razlastitev mogoče izkazati le z ustreznim prostorskim aktom, tak pomen določbe pa tudi logično izhaja iz drugih členov tega zakona, ki urejajo razlastitev.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/3, 100. ZPNačrt 109. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. EZ člen 59.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - nov objekt
Ker bo obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Treba bi bilo šteti, da gre za nov objekt, tako bi prvostopni organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt) ter da javne koristi ni bilo mogoče izkazovati na drug način.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - specialna procesna določba
Razlaga prvostopenjskega organa glede uporabe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 v zvezi z razlago določb ZUP, ki urejajo povračilo stroškov, je napačna, zaradi česar je tudi odločitev organa v 1. točki izreka napačna in jo je treba odpraviti.
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/3, 100. ZPNačrt člen 109. EZ člen 59. ZGO-1 člen 2, 2/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - daljnovod - nov objekt
Daljnovod je objekt gospodarske javne infrastrukture. Daljnovod je objekt celota stebrov in električnih vodov. Ker bo torej obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt.
Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda 2 x 110 kV po predlagani trasi, po določbi prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi z drugim odstavkom 92. člena tega zakona), kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt) ter da javne koristi ni bilo mogoče ugotavljati oziroma izkazovati na drug način.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
razlastitev nepremičnine - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Tožnica v tožbi nasprotuje poteku trase ceste po zemljiščih, določenih v uredbi, ker bo po njenem mnenju zaradi posega oteženo odvodnjavanje zemljišč. Navedeni ugovor pa v postopku uvedbe razlastitve ni več relevanten, saj je to stvar postopka, povezanega z načrtovanjem poteka trase ceste in s tem sprejema prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predvideni poseg.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - javna korist
Na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist izkazana, če je nepremičnina predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V sodni praksi pa se je tudi že izoblikovalo stališče, da se lahko javna korist izkaže tudi na drug način.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje lastnikov - služnostni upravičenec
V skladu z določbo 238. člena ZEKom-1 morajo lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanje in obratovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo. Ker so v obravnavnem primeru ti pogoji izpolnjeni, tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da javni zavod ne izkazuje aktivne legitimacije za služnostnega upravičenca.
razlastitev - odločba o razlastitvi - poseg v zasebno lastnino - sorazmernost posega - ničnost odločbe - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - odločitev brez zahteve stranke - ugasnitev stvarne služnosti
Tožnik ugovora, da je prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico v nasprotju z določbo 92. člena ZUreP-1, ni utemeljil s konkretnimi navedbami, upravni organ pa je presojo tega vprašanja utemeljeval med drugim s podatkom o ugotovitvi namena rabe razlaščenih zemljišč in ugotovitvijo, da na razlaščenih zemljiščih ni bilo formirano kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec bi bil razlastitveni zavezanec in bi mu to predstavljalo glavni vir preživljanja.
Označitev nepremičnin z identifikacijskimi podatki v postopku sprejemanja lokacijskega načrta (Uredbe) ni pogoj za zakonitost takšnega akta, zato tožnik s navedenim ugovorom, ne more utemeljevati trditve o neustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Označitev nepremičnin z identifikacijskimi znaki je namreč nujna v samem postopku razlastitve, kjer morajo biti nepremičnine natančno navedene in označene, tako kot to zahtevajo določbe ZZK-1. Odločba o razlastitvi je namreč podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca v zemljiško knjigo, nepremičnine pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, v konkretnem primeru je to zemljiška parcela.
Razlastitvena upravičenka ni podala zahteve za ugasnitev neprave stvarne služnosti vpisane v korist družbe C., zato je drugostopenjski organ ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1 in je o izbrisu te neprave služnosti odločil brez zahteve stranke. Gre za ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, zato je sodišče presodilo, da je bila odločba drugostopenjskega organa v tem delu nična.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stroški postopka - v zvezi z razlastitvenim postopkom nastali stroški - povrnitev stroškov postopka
Termin „odškodnina“ se nanaša na obe obliki odškodnine, kot ju določa drugi odstavek 105. člena ZUreP-1, torej na materialno odškodnino za razlaščeno. Besedilo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 „stroški, nastali v zvezi z razlastitvenim postopkom“ pa se nanaša na procesne stroške, kot jih našteva 113. člen ZUP. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov. Da je temu tako, torej da zakon v četrtem odstavku ne imenuje kot odškodnino zgolj substančno odškodnino, odškodnino za stranske posledice – stranske stroške, povezane z razlastitvijo pa kot stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, izhaja tudi iz zgodovinske razlage predpisov, ki so v preteklosti na našem področju urejali razlastitev. Iz določb krovnih zakonov, v katerih je bila urejena razlastitev v Sloveniji, izhaja, da je bila določba o nosilcu procesnih stroškov že pred ZUreP-1 specialna določba glede na ZUP.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. EZ člen 59.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - gradbeni namen - nov objekt
Daljnovod je objekt gospodarske javne infrastrukture in kot objekt celota stebrov in električnih vodov.
Ker bo obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker bi bilo TOREJ treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Pojem javne koristi in z njim povezano načelo sorazmernosti veže organ, ki odloča o razlastitvi v konkretnem primeru. Prvostopni organ pa je v obravnavanem primeru ugotovil le, da je abstraktna javna korist za nameravano razlastitev izkazana po 1. točki prvega odstavka 93. člena ZUreP-1. Organ bi moral obstoj konkretne javne koristi ugotavljati že v tej fazi postopka in hkrati presoditi ugovore tožnikov, podane v tej smeri, ne pa šele v naslednji fazi, ko bo odločal o razlastitvi po 102. členu ZUreP-1. Zgolj prostorski akt namreč ne more prejudicirati konkretne javne koristi.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3. ZUPUDPP člen 52, 52/2. ZUP člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
razlastitev - gospodarska infrastruktura - javna korist - nujnost razlastitve - pooblaščenec - pooblastilo za zastopanje - izguba procesne sposobnosti med postopkom - zahteva za izdajo začasne odredbe
Po tem, ko je tožnica izgubila procesno sposobnost in ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer, le-ta pooblastila odvetniku ni preklical. To pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka 57. člena ZUP pomeni, da je bila tožnica v tem postopku pravilno zastopana in da je bila tudi prvostopenjska izpodbijana odločba pravilno vročena odvetniku, ki je tudi podal pritožbo zoper to odločbo in se v pritožbi skliceval na pooblastilo v spisu. Da bi skrbnik za poseben primer odvetniku pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem postopku preklical, niti ne zatrjuje. Zato tudi morebitna ne vročitev odločbe prve stopnje skrbniku za poseben primer na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.
Ob upoštevanju določb ZUreP-1 in ZUPUDPP ter dejstva, da predmetna parcela leži v ureditvenem območju Odloka za izgradnjo ceste – obvoznice Šmartno pri Litiji, torej gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ki je predvidena, je pravilno stališče organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je v predmetni zadevi javna korist za razlastitev sporne parcele izkazana. Razlastitev predmetne nepremičnine je tudi nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Glede na to, da sporna parcela meri le 2 m2 in da bo načrtovana obvoznica zagotavljala večjo propustnost prometa, zgrajena pa bo tudi kolesarska steza in pločnik za pešce, kar vse predstavlja predvsem večjo prometno varnost, da sta tudi omenjena pogoja po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 v obravnavanem primeru podana.