omejitev lastninske pravice - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba
Predlagana začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ni utemeljena, ker Sklep ne predstavlja akta, ki bi ga bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, saj z njim tožniku ni bila naložena nobena obveznost (s Sklepom se je le začel postopek začasne omejitve lastninske pravice), zato izdaja odložitvene začasne odredbe v tem primeru ni mogoča. S predlogom za izdajo začasne odredbe sodišče ni mogoče zahtevati prepovedi izvajanja upravnega postopka, saj vodenje upravnega postopka predstavlja izvajanje pristojnosti upravnega organa.
Zatrjevana težko popravljiva škoda je ostala na podlagi splošnih in pavšalnih trditev, temelječih na hipotetičnih situacijah. Tožnik je našteval dodatna opravila v primeru, da bi se odločil za prodajo stanovanja, ne da bi trdil in dokazal, da stanovanje dejansko prodaja oziroma ga namerava prodati in posledično, da mu dejansko grozijo zatrjevane posledice in da so te takšne, da izpolnjujejo kriterij težko popravljive škode zaradi posega v lastninsko pravico in osebno svobodo. Tudi glede vpliva gradnje SNG Drama na sosednje nepremičnine je zatrjevanje grozeče težko popravljive škode ostalo posplošeno z navedbami hipotetičnih situacij, v katerih bi lahko prišlo do katastrofalne premoženjske škode in občutnega vpliva vpliva na zdravje lastnika, pri čemer v tej zvezi tudi ni bila podana vzročna zveza, saj je gradnja lahko le posledica izdanega gradbenega dovoljenja in ne že izdanega Sklepa.
sklep o uvedbi postopka - omejitev lastninske pravice - upravni akt - pravne posledice
Sodišče ugotavlja, da iz presojane obrazložitve ne izhaja, kako je toženka prejeto zahtevo obravnavala po vsebini, saj v obrazložitvi ni najti ugotovitev oz. razlogov o obstoju zakonskih (vsebinskih) pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v fazi izdaje sklepa o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice po 210. členu ZUreP-3. Poleg tega obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi ne vsebuje kakršnihkoli konkretnih ugotovitev oz. razlogov v zvezi z II. točko izreka izpodbijanega sklepa, ampak v zvezi s tem obsega le prepis zakonske določbe četrtega odstavka 210. člena ZUreP-3. Glede na to, da iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da gre za pripadajoči zemljišči tudi k stavbi št. ..., k. o. ..., tožnik pa v tožbi trdi, da gre za splošni skupni del stavbe, v kateri je etažni lastnik, bi morala obrazložitev II. točke izpodbijanega sklepa vsebovati vsaj opredelitev v zvezi z določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ, po katerem je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu.
V konkretni zadevi je bil temelj za razlastitev javni interes, povezan z gradnjo objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, tj. državne ceste od avtoceste. V izpodbijani odločbi so ugotovljeni vsi elementi tega, in sicer določna in konkretna opredelitev, nujna potrebnost ter sorazmernost javne koristi razlastitvenega namena s posebom v zasebno lastnino.
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - namen razlastitve - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v občini D. Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
Razlastitev je dopustna le ob izkazani konkretni javni koristi. To pomeni, da je razlastitev mogoče dopustiti le, če je potrebna zaradi gradnje konkretnega objekta, ki ima dopusten razlastitveni namen iz 193. člena ZUreP-2. Če načrtovana gradnja ni izvedljiva oziroma ni dopustna, potem javna korist za razlastitev očitno ne more biti izkazana.
sklep o uvedbi postopka - omejitev lastninske pravice - začasna uporaba tujega zemljišča
Obrazložitev organa je povsem brez navedb o presoji izpolnjenosti zakonskih pogojev za omejitev lastninske pravice, ki morajo biti podani v fazi izdaje sklepa o uvedbi. Opisana pomanjkljivost izpodbijanega sklepa se kaže v odsotnosti navedb dejanske podlage glede vprašanja popolnosti zahteve, glede na predložene dokaze (prvi odstavek 214. člena ZUP). Je pa odsotnost navedene obrazložitve bistvena, saj upoštevaje konkretne tožbene navedbe, ki nasprotujejo odločitvi organa tudi po vsebini, onemogoča preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa. Sodišče tako ugotavlja, da glede na navedeno bistveno pomanjkljivost, izpodbijani sklep nima vsebine, ki bi bila lahko predmet presoje zakonitosti in s tem sklep predmet upravnega spora.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes za razlastitev - javna korist - kmetijsko zemljišče - pripravljalna dela
Čeprav je (zgolj) v grafičnem prikazu označena predvidena nova lokalna cesta, pa navedeno ne pomeni, da jo je tudi dopustno graditi, saj je prvenstveno treba upoštevati, da uredbeni del občinskega prostorskega načrta gradnjo novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih izrecno izključuje. Pritrditi je navedbi tožnice, da vsebina dvoumnega grafičnega dela OPN, ki v besedilnem delu nima podlage (oz. je v njenem izrecnem nasprotju), in da nova cestna povezava oziroma črta iz grafičnega dela ni niti z besedo opisana, zato ne more nuditi podlage za razlastitev nepremčinine in tudi izkazovanje abstraktne javne koristi. Torej pogoj iz prvega odstavka 194. člena ZUreP-2 ni izpolnjen.
Ob upoštevanju ureditev v ZUreP-2 je relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dodelitvi pripravljanih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ša presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
ZUreP-2 člen 192, 192/1, 192/2, 193, 194, 194/1, 200, 201.
razlastitev - pogoji za razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj
Kot je sodišče zavzelo stališče že v več sodbah, se glede na ureditev po ZUreP-2 (ki jo je treba uporabiti v tem primeru) v okviru izdaje sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka ne preverja materialnopravnih pogojev za razlastitev, temveč se bodo ti pogoji preverjali šele v t.i. drugi fazi razlastitvenega postopka, tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi. Povedano drugače: šele v fazi postopka pred izdajo odločbe o razlastitvi mora upravni organ ugotoviti, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni konkretni nepremičnini izpolnjeni vsebinski (zakonski) pogoji, ki se nanašajo na t.i. konkretno javno korist, torej ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Kot je pravilno navedel tudi že prvostopenjski organ, se torej konkretna javna korist v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (v tem primeru parcelacije) ne presoja.
razlastitveni postopek - kategorizirana javna cesta - cenitev vrednosti nepremičnine - upravni akt - neprerekana dejstva - parcelacija
Ob dejstvu, da je bilo za tožnico vseskozi sporno dejansko stanje - ustrezen obseg nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana javna cesta, pravilna uporaba materialnega prava narekuje, da se najprej določi obseg nepremičnine, ki je predmet razlastitve, na kar upravičeno opozarja tožnica, in ta točno določen obseg bo lahko v nadaljevanju predmet cenitve.
sklep o uvedbi postopka - omejitev lastninske pravice - posamezni del stavbe - ni upravni akt po ZUS1
Sklep o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe, ki je bil sprejet na podlagi prvega odstavka 210. člena ZUreP-3, nima pravne narave kateregakoli od sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Po tej zakonski podlagi torej upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dovoljen, niti ni zoper ta sklep dovoljen upravni spor v kakšnem drugem zakonu.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-3 člen 210, 210/1.
omejitev lastninske pravice - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - ni upravni akt
Izpodbijana odločitev tožene stranke o uvedbi postopka temelji na prvem odstavku 210. člena ZUreP-3. Ta določba uvedbo postopka in izdajo sklepa veže le na popolnost zahteve upravičenca. V primeru zahteve za pridobitev pravice začasne uporabe mora ta, da šteje za popolno, izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje 221. člen ZUreP-3, zlasti njegov peti odstavek. To pomeni, da organ po prejemu zahteve ne ugotavlja njene materialnopravne oz. vsebinske utemeljenosti, ampak le preveri, če ima vse zakonsko zahtevane formalne sestavine. Obstoj materialnopravnih pogojev za omejitev lastninske pravice s pravico začasne uporabe torej organ presoja šele po uvedbi postopka, tj. v ugotovitvenem postopku, na koncu katerega izda odločbo o omejitvi lastninske pravice s pravico začasne uporabe ali pa zahtevo zavrne (prim. 213. člen v zvezi devetim odstavkom 221. člena v zvezi z drugim odstavkom 220. člena ZUreP-3).
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes - kategorizirana cesta - zasebna površina
Kategorizacija ceste, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, je neustavna. To pomeni, da okoliščina že kategorizirane ceste sama po sebi še ne more utemeljiti javnega interesa za razlastitev tega zemljišča.
Vodenje razlastitvenega postopka na podlagi uveljavljanega razlastitvenega namena - prevzema predmetne ceste kot (zgrajene) gospodarske javne infrastrukture - ne more voditi do razlastitve.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. EZ-1 člen 472, 472/1, 473. ZUP člen 140, 140/1, 140/2, 165, 165/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZZK-1 člen 14, 19.
uvedba razlastitvenega postopka - ustanovitev služnosti v javno korist - izvajanje dokazov - opis vsebine služnosti - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Ker torej organ prve stopnje v izpodbijani odločbi ni pojasnil (tudi ne organ druge stopnje v svoji odločbi), zakaj ni izvedel dokazov, ki jih je predlagala tožnica, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Hkrati izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Glede na okoliščine primera ni dovolj jasno in nedvoumno, kaj zajema ustanovljena služnost, zlasti, ali zajema tudi morebitne opustitve (in če, kakšne), ki jih mora trpeti tožnica.
ZUP člen 113, 113/3, 113/3, 114, 114/1. ZUreP-1 člen 105, 105/4, 110, 110/7.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - stroški postopka - stroški izvedenca - zavezanec za plačilo stroškov - plačilo stroškov postopka
V obravnavanem primeru se stroški postopka, odmerjeni z izpodbijanim sklepom, nanašajo na postopek omejitve lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, ki ga je predlagala tožeča stranka. Ker je šlo za postopek omejitve lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, voden na podlagi 110. člena ZUreP-1, ki je predstavljal pravno podlago za odločanje o zahtevku, so po presoji sodišča brezpredmetne navedbe tožeče stranke, da naj (trenutno) na spornem delu trase daljnovoda ne bi predstavljala razlastitvenega upravičenca. Pri uporabi pravne podlage glede odločanja o stroških je namreč odločilna vrsta postopka in ne sam razlog za zavrnitev zahtevka.
Samo dejstvo, da sta stranki z interesom v postopku omejitve svoje lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist zasledovali svoje legitimne interese (t. j. nasprotovanje omejitvi njune lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist) in v podkrepitev svojih navedb predlagali izvedbo dokazov, ki jih je upravni organ nato tudi izvedel, po presoji sodišča še ne pomeni krivdne oziroma povzročitve stroškov iz nagajivosti.
razlastitev - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Sodišče toženki pritrjuje v njenem stališču, da zatrjevana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava (ki je tožnik na način, kot je to storil v tožbi, v svojem predlogu za odpravo oz. razveljavitev odločbe UE po nadzorstveni pravici sicer niti ni uveljavljal) v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZUP ne predstavlja razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
O dokazih tožeče stranke se Upravna enota ni izrekla. V tem pogledu je v izpodbijani odločbi umanjkala kakršnakoli obrazložitev; v njej ni nobene omembe dokazov tožeče stranke. Tudi če bi naslovno sodišče lahko štelo, da je Upravna enota vse dokaze tožeče stranke odklonila, zato ni našlo nobene razlage. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Tako ravnanje Upravne enote je vodilo do kršitve pravil upravnega postopka.
EZ-1 člen 472, 472/1, 472/2. ZUP člen 154, 213, 213/6.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ustna obravnava - pravica do izjave - COVID-19 - izrek odločbe - jasnost in določnost izreka
Ne glede na omejitve v zvezi z istočasno prisotnostjo več oseb v prostoru določene velikosti, ki jih je bilo treba upoštevati v času pandemije Covid-19 (kar je nesporno), le-te ne bi smele onemogočiti stranki/am, da prisostvuje/jo ustni obravnavi, torej kot v tem primeru tožniku. Pri tem ni pravno relevantno, da je bil na ustni obravnavi prisoten njegov pooblaščenec, saj ima stranka pravico, da lahko poleg pooblaščenca na obravnavi ali izven nje tudi sama da izjave.
Iz izreka odločbe ni mogoče razbrati niti tega, v oddaljenosti koliko metrov od parcelnih meja poteka obremenitev in kakšne so njene prostorske meje, niti ni v izreku opredeljen potek varovalnega pasu daljnovoda, kot tudi ne točna lokacija stebrov in dostopne poti na zemljišču, kar po oceni sodišča pomeni, da izrek ni dovolj določen in jasno formuliran, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Opis vsebine služnosti, kot izhaja iz izreka odločbe, je preskop oziroma premalo natančno definiran, zlasti v delu, ki se nanaša na prepovedi oziroma omejitve, ki jih mora oziroma bi jih moral po služnostni pogodbi trpeti služnostni zavezanec - tožnik.
gradnja objekta - ustanovitev služnosti - daljnovod - omejitev lastninske pravice - javna korist - bistvena kršitev določb postopka
Kdaj je gradnja objekta za prenos in distribucijo elektrike v javno korist, je predpisal EZ-1 v prvem odstavku 472. člena. Nenazadnje v Ustavi ni določen čas, ko naj bi bilo ustrezno nadomestilo ali odškodnina dana. Tudi to vprašanje je rešila v zakonodaja.
Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza kot nepotrebnega iz razloga, ker je dejstvo že dokazano, samo če je obstoj dejstva, ki se z zavrnjenim dokaznim predlogom dokazuje, že dokazan, nikakor pa ne takrat, ko upravni organ ugotovi nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da je dejansko stanje že v zadostni meri razjasnjeno, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Izpodbijani odločbi se (v izpodbijanih delih) nanašata na uvedbo razlastitvenega postopka (tj. prvo fazo razlastitve) ter na dovolitev pripravljalnih del (poleg tega pa še na stroške postopka). V skladu z ustaljeno upravnopravno prakso se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) zakonski pogoji, ki se nanašajo na konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega izhaja, da se konkretna javna korist ne presoja niti ob odločanju o pripravljalnih delih.