zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi - podpis na vročilnici - dokazno breme - zaslišanje stranke - postavitev sodnega izvedenca - neplačilo predujma
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog, se pritožba, ki ni podpisana s strani pritožnika, zavrže.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej ugotavlja. Zato je na predlagateljici breme dokazovanja, da podpis na povratnici ni njen. Na njej je tudi breme dokazovanja, da je ona podpisala obe sporni pritožbi. Dokaznega bremena ni zmogla.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik tožbe umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno o stroških postopka odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranke pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tem primeru velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, pa je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, pri tem pa praviloma razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
S tem, ko tožena stranka v sporni zadevi ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnik uveljavljal s tožbo, in sicer začasno nezmožnost za delo in odpravo oziroma spremembo izpodbijanih odločb, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.
NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00010178
URS člen 74. ZVK člen 13. ZPOmK-1 člen 63a.
nelojalna konkurenca - varstvo konkurence - svobodna gospodarska pobuda - ustvarjanje zmede na trgu - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - nadaljnja prodaja - brezplačen najem - splošni pogoji - zadrževanje jeklenk - plinska jeklenka - distributer - prepovedni zahtevek
Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla, da ima vsak končni odjemalec, ki ima pri sebi zeleno jeklenko, le-to v trajnem brezplačnem najemu. V najem jo je dobil s tem, ko je ob prvem nakupu plina plačal simbolično kavcijo za jeklenko. S plačilom kavcije pa je sprejel tudi splošne pogoje, iz katerih izhaja, da lahko prazno jeklenko poljubnokrat zamenja za polno, ob končnem vračilu pa kavcijo dobi nazaj. Zato te jeklenke niso last kupcev plina, pač pa so last tožeče stranke in spadajo med njena osnovna sredstva. Torej tožena stranka s kupovanjem jeklenk preko oglasov na medmrežju ne more postati lastnica omenjenih jeklenk.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da splošni poslovni pogoji, kakršnikoli že so, tožene stranke ne zavezujejo, ker jih ni podpisala. Tožena stranka ne počne nič drugega kot neposredni potrošniki, ki jim je tožeča stranka izročala jeklenke proti plačilu kavcije. S tem, da jih je kupila na medmrežju, je v vsem vstopila v njihov položaj. Kupljene jeklenke tožena stranka zamenja pri distributerjih tožeče stranke in jih prodaja končnim uporabnikom. Torej jih še manj časa zadržuje zase, kot končni uporabnik, saj je njen poslovni cilj nedvomno čim hitrejša prodaja teh jeklenk. Goli nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje in nadaljnja prodaja kupljenega blaga pa niti po takrat veljavnem 13. členu ZVK niti po sedaj veljavnem 63.a členu ZPOmK-1 ne predstavlja dejanj nelojalne konkurence. S takim ravnanjem tožena stranka nobenega potrošnika ne spravlja v zmedo glede izvora teh jeklenk, saj prodaja jeklenke tožeče stranke.
Drži pritožbeno stališče, da tožeča stranka prosto odloča o tem, kako bo distribuirala svoje jeklenke oziroma s katerimi distributerji bo sklepala pogodbe in pod kakšnimi pogoji. Vendar to velja le dotlej, dokler jih prvič ne plasira na trg. Ko pa je blago enkrat na trgu, pa tožeča stranka kupcem svojih jeklenk ne more preprečevati, da bi jih prodajali naprej.
ZDSS-1 člen 5, 21.. ZJU člen 66, 79, 79/1, 84, 84/1.
stvarna pristojnost - imenovanje v naziv - pogodba o zaposlitvi - razveljavitev pogodbe - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - upravni spor - uradniško delovno mesto
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da imenovanje uradnika v naziv ni pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, zaradi česar posledično neimenovanje v ustrezen naziv ni pravna podlaga za razveljavitev celotne pogodbe o zaposlitvi in posledično v tem postopku ni bilo potrebe po prekinitvi postopka do odločitve Upravnega sodišča o pravilnosti imenovanja v naziv, ker to ni predhodno vprašanje v tej zadevi.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Do odprave ugotovljenega neskladja se torej lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženja ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku, ki se vodi po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, ki se vodi po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
zahteva za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.
starostna pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Pri upokojitvi po 394. členu ZPIZ-2 se starostna pokojnina prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1. Tudi pokojninska osnova se oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1. Vendar se za valorizacijo plač oziroma zavarovalnih osnov uporabijo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in pokojninska osnova preračuna še s količnikom 0,732. Takšna ureditev varstva pričakovanih pravic ni v nasprotju z Ustavo RS.
Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za novacijo po 324. členu OZ, je treba ugotavljati voljo, da se opravi prenovitev. V 324. členu OZ je namreč izrecno določeno, da se prenovitev ne domneva. Če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove. Vendar brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZOro-1 člen 25, 25/1, 25/2, 81, 81/1, 81/1-7.
zahteva za sodno varstvo - napačna uporaba materialnega prava - hramba orožja - namen zakonske določbe
Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.
ZNP člen 37, 44, 48. URS člen 2. ZPP člen 254, 254/3.
odvzem poslovne sposobnosti - dokazovanje z izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
Stranski intervenient s tem, ko v pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka, ki se ji je v pravdi pridružil, v večjem obsegu odškodninsko odgovorna, kot je to odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, deluje v nasprotju s pravnim interesom tožene stranke.
Kadar si pravdna dejanja (kamor je šteti tudi redno pravno sredstvo - pritožbo stranke in stranskega intervenienta na njeni strani) nasprotujejo, veljajo dejanja stranke in ne stranskega intervenienta (četrti odstavek 201. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010075
ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 97, 97/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZOdv člen 2, 71a.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - pooblaščenec dolžnika - pooblaščenec, ki ni odvetnik - presoja vsebine pooblastila za zastopanje - prepoved odplačnega zastopanja - nepravilno zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastopanja dolžnika po pooblaščenki, ki sicer ima opravljen pravniški državni izpit (PDI), pri zastopanju pa krši prepoved, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost opravljanja tujih poslov, sodišče prve stopnje ne bi smelo dopustiti.
Zmotne so trditve v pritožbi, da v postopku osebnega stečaja stečajni dolžnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru pooblaščenko dolžnika iz postopka obravnave ugovora proti odpustu obveznosti izključiti, dolžnika pa napotiti, da zaprosi na sodišču za brezplačno pravno pomoč.
Ker pa je dopustilo, da dolžnika zastopa pooblaščenka (ki jo dolžnik tudi naslavlja kot odvetnico), ki je kot oseba, ki nima statusa odvetnice, kršila prepoved odplačnega zastopanja dolžnika v postopku obravnave ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevku v tem sporu pravilno izhajalo iz navedb tožnika o obsegu nadurnega dela v vtoževanem obdobju. Tožena stranka je namreč kot delodajalec dolžna voditi evidenco delovnega časa. V tem sporu je bila dolžna konkretno navesti, te navedbe pa tudi dokazati, kakšen obseg nadurnega dela je tožnik opravil oziroma, da je tožnik opravil manj nadurnega dela, kot zatrjuje. Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, je delodajalec tisti, ki nosi dokazno breme in mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca (ker je vse obveznosti do delavca plačal oziroma ker delavec nadurnega dela sploh ni opravil).
Za vpis v register je treba prijaviti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v sodni register in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje.
Kadar je podlaga za vpis začasnega zastopnika v sodni register pravnomočen sklep sodišča, izdan na podlagi drugega odstavka 50. člena ZGD-1, je registrsko sodišče na odločitev o začasnem imenovanju vezano in vprašanja obstoja njegovih pravic, ki iz sodne odločbe izhajajo, ne more reševati kot predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje lahko rešuje vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, le če o tem sodišče še ni odločilo.
Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o verjetnosti obstoja upnikove terjatve ne morejo omajati niti dolžnikove navedbe, da je pri izvajanju gradbenih del sledil projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj že sam ZGO-1 ne izključuje možnosti, da med izvajanjem posameznih gradbenih del po že potrjenem projektu ne more priti do ogrožanja varnosti objekta, življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjega objekta ali okolja.
Ker je predmetna začasna odredba ureditvena (regulacijska) mora biti za njeno izdajo poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazan tudi pogoj, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. V obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o možnosti saniranja porušenja upnikove stavbe z ustrezno denarno odškodnino oziroma z nadomestitvijo upnikovega objekta z drugim objektom.
Predmetna začasna odredba je dopustna, saj se ob tehtanju interesov upnika in dolžnika izkaže, da je začasna odredba "reverzibilna", torej da bi se lahko kljub njeni izdaji in izpolnitvi, kasneje, če bi bila sodba za upnika zavrnilna, lahko za dolžnika vzpostavilo prejšnje stanje. Vsebina začasne odredbe ne presega namena njene izdaje (preprečitev težko nadomestljive škode), saj ne predstavlja realizacije tožbenega zahtevka.
ZDen člen 27. ZSKZ člen 14. ZIKS člen 145, 145a, 145b.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - last občine - dejanski lastnik nepremičnine - lastnina države - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi
Situaciji neprilagojeni zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ljubljana, glede na to, da je do prenosa lastninske pravice (na Republiko Slovenijo) prišlo že z zakonom, nima konstitutivnega učinka in na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva, kakor tudi ne na izvedbo vpisa lastninske pravice v korist upravičenca v zemljiški knjigi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kriterijev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan ekonomski poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (negativen rezultat poslovanja, nedoseganje načrtovanih kazalnikov poslovanja, zmanjšanje naročil, nezadostna zasedenost proizvodnje, izguba poslovanja) in da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz diskriminatornih razlogov (bolniška odsotnost, mati treh otrok, 4-urni delovni čas). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni pravilno ocenila po kriterijih, ki jih je določila za opredelitev presežnih delavcev in bi tožnica v tem primeru dosegla takšno oceno, da ji pogodba o zaposlitvi ne bi bila odpovedana, je sprejelo pravilno odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
upravičenci za vložitev pritožbe - pritožba oškodovanca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Drugačna situacija pa nastane, ko se oškodovanec ali njegov pooblaščenec pritoži zoper sklep sodišča, s katerim je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo. Pritožba zoper sklep pa ne obsega le upravičencev za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ampak je krog upravičencev do pritožbe po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena. To situacijo obravnava načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, objavljenega v publikaciji Pravna mnenja 1/98 na 3. strani.
Pri pritožbi zoper sklep, ki jo vloži oškodovanec, je potrebno presojati tudi, ali je bila pravica pritožnika prekršena, torej treba je presojati tudi utemeljenost pritožbe. Če bo sodišče ugotovilo, da pritožnikova pravica ni bila prekršena, bo moralo pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Zavrglo jo bo, če bo spoznalo, da po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.