razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 49, 50. ZPP člen 151, 155, 155/1, 249.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izjemno zahtevno izvedensko delo - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - delo na terenu - uporaba arhivskega gradiva
Izvedenka je morala preučiti obsežno dokumentacijo, in sicer za celotno obdobje od osnovanja zemljiškega katastra in zemljiške knjige do današnjih dni.
Jedro izvedenskega dela je bilo proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je morala izvedenka sama poiskati v arhivih ter sodnih in upravnih evidencah. Iskanje te dokumentacije na terenu je tako mogoče uvrstiti med opravila, ki so zajeta v 50. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
znamka - izbris znamke iz registra - prepoved uporabe znaka - podobnost znakov - prijava znamke v slabi veri - varstvo znamke - primerjava znakov - materialnopravno vprašanje
Imetnik znamke lahko praviloma prepreči uporabo enakega ali podobnega znaka za enako ali podobno blago ali storitve. Z znamko podeljeno varstvo pa praviloma preko teh mej ne sega; izjeme glede blaga ali storitev veljajo za ugledne in znane znamke.
Tožeča stranka v pritožbi presoje in ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede nepodobnosti znamk sploh ne izpodbija, temveč skuša utemeljiti svojo pritožbo s tem, da so (na obeh revijah) „uporabljene enake barve in postavitve znaka in naslovnice ter celotna vsebina revije“. Tega pa se z znamko ne varuje. Z znamko se varuje izključno znak, in ne konkretno oblikovanje revije.
Primerjava podobnosti znamk je povsem materialnopravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče. Tudi izvedenca za odločanje o materialnopravnih vprašanjih ni mogoče postaviti.
povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda - odprava napak v vodovodnem sistemu - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja - lastniški delež - vodovodno omrežje - solastniki skupnih delov - delitev po solastniških deležih
Toženec je kot solastnik vodovodnega omrežja dolžan nositi stroške vzdrževanja le-tega in stroške za plačilo poračuna vode, ki predstavlja strošek izgub.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - potrebni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik (med drugim) sklicuje na stališča v vzročnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Prva pripravljalna vloga tožnika je bila potrebna za postopek, zato mu ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZOro-1 člen 25, 25/1, 25/2, 81, 81/1, 81/1-7.
zahteva za sodno varstvo - napačna uporaba materialnega prava - hramba orožja - namen zakonske določbe
Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.
Za izvedbo poštenega in zakonitega sojenja so bila opravila v ponovljenem postopku potrebna in jih tožeča stranka ni zakrivila ter gre za potrebne stroške.
izjava o odstopu dednega deleža - zmota - razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža - upnikove pravice - razglasitev sklepa na naroku - odpoved pritožbi
Dedna izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se po določbi prvega odstavka 138. člena ZD ne more preklicati, vendar lahko dedič, ki je dal dedno izjavo v zmoti, po drugem odstavku istega člena zahteva njeno razveljavitev. Za to je načeloma potreben pravdni postopek, vendar če dejstvo, od katerega je odvisna neveljavnost dedne izjave (v tem primeru zmota) ni sporno, lahko dedno izjavo razveljavi tudi zapuščinsko sodišče.
Pritožili so se vsi, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku, njihov pritožbeni predlog pa je enak, zato s spremembo sklepa o dedovanju niso prizadete pravice nobene osebe, ki se opirajo na sklep. Pravice zapustnikovih upnikov se ne opirajo na sklep o dedovanju.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - izobrazba - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je potreba po spornih delih pri toženi stranki obstajala, v tem sporu ni odločilno, ampak je odločilno, ali je tožena stranka za tožnico glede na njene omejitve iz invalidske odločbe lahko našla ustrezno delo, bodisi na njenem, bodisi na drugem delovnem mestu.
Tudi sicer je odločilno, ali je tožena stranka tožnici kot invalidki s III. kategorijo invalidnosti (ki nima pravice do poklicne rehabilitacije) lahko zagotovila delo glede na izobrazbo in znanja, ki jih tožnica ima, in ne glede na tista, ki bi jih lahko pridobila.
ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - legalizacija nedovoljene gradnje - soglasje lastnika za gradnjo - soglasje solastnika - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Tožnici z uveljaljanjem zahtevka na ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe, uveljavljata ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika toženca dano soglasje za legalizacijo objektov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnici s stopnjo verjetnosti izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici sta namreč že v tožbeni trditveni podlagi navedli, da sta po prejemu odločbe gradbene inšpekcije začeli postopek legalizacije nedovoljene gradnje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je soglasje solastnika za legalizacijo nedovoljene gradnje.
preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - koncentracija postopka - javni interes - službena odsotnost - neodložljive obveznosti - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo - pooblastilo odvetniku - izvajanje dokazov
Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.
Službene obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek.
Tudi stranki, ki v postopku sodeluje sama je mogoče naložiti breme, da v primeru upravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo opravo procesnega dejanja zagotovila preko pooblaščenca. V tehtanju med interesi strank in interesi delovanja pravosodja v celoti namreč ni pretirano pričakovanje, da bo stranka, ki ne more sodelovati na naroku, podala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če stranka pred tem ne navede konkretiziranih trditev, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala. Izvajanje dokazov, med katere spada tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank, je namreč namenjeno dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa temu, da bi stranka na zaslišanju šele navajala pravnorelevantna dejstva oziroma podala ustrezne konkretizirane ugovore.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Ukinitev organizacijske enote in ukinitev delovnega mesta, do katere je dejansko prišlo, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu dela, ki ga je tožnica opravljala pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Glede na to, da je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je ukinitev vseh delovnih mest vodij projektov, odpoved tožnici ni bila podana iz diskriminatornega razloga oziroma neutemeljenega razloga, ki ga določa 90. člen ZDR-1. Tudi dejstvo, da je tožena stranka na novo ustanovljeni delovni mesti zaposlila drugi dve delavki, ne predstavlja diskriminatorskega ravnanja s strani tožene stranke proti tožnici. ZDR-1 namreč ne določa več, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, kot je to določal 88. člen ZDR. Zato tožena stranka tožnici zaposlitve na novoustanovljenih delovnih mestih ni bila dolžna ponuditi.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/2, 403/3, 405, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - izbris obsodbe iz kazenske evidence - potek preizkusnega obdobja
Ker je obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati po uradni dolžnosti, je zmotno pritožbeno stališče, da bi v zvezi z ugotavljanjem zakonske ovire sodišče moralo postopati kot v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti po 405. členu ZFPPIPP, ker za to ni zakonske podlage.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet nakupa - kmetijsko zemljišče - pasivna legitimacija - lastnik zemljišča - lastnina države - pogodbeni prenos lastninske pravice - prehod lastninske pravice po zakonu - upravljanje z nepremičninami - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Ker pa v obravnavani zadevi ne gre za pogodbeni prenos lastninske pravice, temveč za prehod lastninskih upravičenj na podlagi samega zakona, sklicevanje tožnika na upravljalska upravičenja toženke ni pravno odločilno. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je za tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po materialnem pravu legitimiran lastnik, to pa je v konkretnem primeru Republika Slovenija. Lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih na sklad namreč ni bila prenešena, kot to izhaja tudi iz zemljiške knjige. Tožnik je tožbo sprva pravilno naslovil na Republiko Slovenijo, z napačno navedbo zakonitega zastopnika, a je kasneje tožbeni zahtevek usmeril zoper toženko in s tem zgrešil pasivno legitimacijo.
Pojem mladoletnik se uporablja v enakem pomenu kot mladoletna oseba, to je oseba, ki še ni stara osemnajst let in je v tem pomenu nadrejeni pojem za izvirno uporabljena izraza otrok in mladoletnik. V času obtožencema očitanih kaznivih dejanj je veljal spremenjeni 15.a člen KZ-1 (Ur. l. RS, št. 54/2015), ki je določal, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletnika, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja je razviden očitek naklepnega delovanja obeh obtoženih v sostorilstvu glede temeljnega kaznivega dejanja, to je do kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Do smrti mladoletne oškodovanke zaradi akutnega hematoma desne strani velikih možganov, torej glede hujše posledice pa opis, upoštevajoč določbo 28. člena KZ-1, kaže na malomaren odnos obtožencev do takšne posledice.
Pojem očim ni pravni pojem, pač pa opredeljuje vlogo materinega partnerja do njenih otrok iz prejšnjega zakona. Ne glede na to, da je bil obtoženi poročen, je med obtoženima obstajala življenjska skupnost, katere del je bila ves ta čas tudi mladoletna oškodovanka. Tako je na strani obeh obtoženih obstajala garantna dolžnost do mladoletne oškodovanke.
Iz opisov kaznivih dejanj kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe je mogoče natančno razbrati, katerih kaznivih dejanj je sodišče obtoženca spoznalo za kriva, saj je določena njuna vloga, opisana so njuna protipravna ravnanja, s katerimi sta izpolnila zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Opis kaznivih dejanj pa je tudi vsekakor dovolj konkretiziran. Obtoženca sta delovala kot sostorilca v storitvi in opustitvi, delovala sta z aktivnim ravnanjem kot tudi z opustitvijo.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3, 642, 642/2.
podjemna pogodba - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - manjvrednost izvedenih del - refleksna škoda - pobotni ugovor
Ni sporno, da je toženi stranki nastala škoda na fasadi, vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti (kumulativno) podani njeni elementi, splošni predpostavki: stvar ima napako (kršitev pogodbene obveznosti) in vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, in posebni predpostavki: nastanek škode, ki je v vzročni zvezi z napako. Izključitev ene od teh omogoča presojo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker tožena stranka ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbene obveznosti in zatrjevano škodo, je bil pobotni ugovor iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
sodno varstvo posesti - tožba zaradi motenja posesti - motenje posesti - povod za tožbo - povod za vložitev tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo pravdnih stroškov - prepovedni in odstranitveni zahtevek
Toženec zmotno meni, da ni dal povoda za tožbo zaradi motenja posesti, ker je zahtevek po prejemu tožbe izpolnil. Res je med postopkom odklenil vhodna vrata v srednjo etažo stavbe, zato so tožniki delno umaknili restitucijski del zahtevka in vztrajali le še pri prepovednem. Vendar je to storil šele po vročitvi tožbe, prej pa tožnikom vhodnih vrat ni hotel odkleniti in tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tudi ni pripoznal. Zato je dolžan povrniti vse stroške postopka.
ZSReg člen 34, 34/1, 36, 36/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 11.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - vpis spremembe statuta - pritožba delničarja
Iz podatkov, ki jih je registrsko sodišče imelo pri odločanju o predlogu, ni moglo zaznati, da predlog po pritožnikovem stališču, temelji na listini, ki ni bila izdana v zakonitem postopku. Zato je bil tudi po oceni pritožbenega sodišča, predlog predlagatelja preizkušen pravilno, to je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja premoženja - sprememba oblike premoženja - premoženjsko stanje dolžnika
Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da je z dolžnico sklenil dogovor, da bo prispeval svoja denarna sredstva za obnovo in vzdrževanje nepremičnin, ki so v lasti dolžnice, v zameno pa bo zato lahko vse do svoje smrti vsakokrat, ko bo prišel iz Nemčije v Slovenijo, brezplačno stanoval in bival v stanovanjski hiši dolžnice. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik zatrjeval obstoj dogovora o vlaganju v dolžničine nepremičnine, kar pomeni, da je upnikova obveznost v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati obstoj takšnega dogovora ter vlaganja v nepremičnine.
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, sodišče ni ugotavljalo, ali ima dolžnica redne dohodke v RS (zaposlitev za nedoločen čas) in v višini, na katere bi upnik v primeru izvršbe lahko posegel (rubljivi del). Ugotovilo sicer je, da je višina teh prejemkov enaka višini minimalne plače, ni pa nadalje ugotavljalo, ali od dolžničine plače ostaja rubljivi del, na katerega bi upnik lahko posegel.
Sodišče prve stopnje je tudi izhajalo iz stališča, da sprememba oblike premoženja ne pomeni grožnje bodočega prikrajšanja. Dopustna je namreč začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnin, pa čeprav bi odtujene nepremičnine lahko nadomestila kupnina.
Ni mogoče namreč izhajati, da upnikov položaj zaradi odtujitve nepremičnin ne bo ogrožen, ker bo upnik lahko posegel za zavarovanje svoje denarne terjatve na kupnino. Zato je na upniku breme, da navede in dokaže okoliščine, ki kažejo na to, da je dolžničino premoženjsko stanje takšno, da bi zaradi odtujevanja nepremičnin lahko povzročilo, da bi bila kasnejša izvršba onemogočena ali precej otežena, če ne bi prišlo do prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin.