ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 81, 81/2, 118, 118/1.
obstoj delovnega razmerja - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - denarno povračilo - ekonomski rizik poslovanja
Ekonomskega rizika poslovanja ni mogoče šteti kot zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko obstajal začasno povečan obseg dela glede na običajen obseg dela in da je občasno povečan obseg dela trajal tudi, ko je tožena stranka s tožečo stranko sklenila sporne anekse. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovan obseg dela in je bila pogodba o zaposlitvi z aneksi nezakonito sklenjena za določen čas, saj zanjo ni obstajal dejanski razlog, torej zakonsko določen razlog po 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas je utemeljen na podlagi 56. člena ZDR-1, ki določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda - odprava napak v vodovodnem sistemu - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja - lastniški delež - vodovodno omrežje - solastniki skupnih delov - delitev po solastniških deležih
Toženec je kot solastnik vodovodnega omrežja dolžan nositi stroške vzdrževanja le-tega in stroške za plačilo poračuna vode, ki predstavlja strošek izgub.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Do odprave ugotovljenega neskladja se torej lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženja ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku, ki se vodi po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, ki se vodi po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi - podpis na vročilnici - dokazno breme - zaslišanje stranke - postavitev sodnega izvedenca - neplačilo predujma
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog, se pritožba, ki ni podpisana s strani pritožnika, zavrže.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej ugotavlja. Zato je na predlagateljici breme dokazovanja, da podpis na povratnici ni njen. Na njej je tudi breme dokazovanja, da je ona podpisala obe sporni pritožbi. Dokaznega bremena ni zmogla.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina - telesna okvara
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da za presojo zadeve po ZPIZ-1, ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro 10. 2. 2017, ko je že veljal ZPIZ-2, ni podlage. Po ZPIZ-2 pa tožnik za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, nastalo zaradi poškodbe izven dela, ne izpolnjuje pogojev.
plačilo razlike plače - napredovanje - prekinitev delovnega razmerja
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni bistveno, da je prišlo po pridobljenem napredovanju do prekinitve tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki. Prav zaradi prekinitve je šlo namreč pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri kateri za uvrstitev v plačni razred veljajo splošna pravila (prvi odstavek 19. člena ZSPJS) in se eventualne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati.
starostna pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Pri upokojitvi po 394. členu ZPIZ-2 se starostna pokojnina prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1. Tudi pokojninska osnova se oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1. Vendar se za valorizacijo plač oziroma zavarovalnih osnov uporabijo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in pokojninska osnova preračuna še s količnikom 0,732. Takšna ureditev varstva pričakovanih pravic ni v nasprotju z Ustavo RS.
Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za novacijo po 324. členu OZ, je treba ugotavljati voljo, da se opravi prenovitev. V 324. členu OZ je namreč izrecno določeno, da se prenovitev ne domneva. Če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove. Vendar brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati.
nadomestilo za invalidnost - zavrženje pritožbe - poprava vloge
Sodišče prve stopnje je vlogo vložnice ocenilo kot nepopolno in vložnico s sklepom pozvalo, da jo dopolni in da predloži dokončno odločbo. Poučilo jo je o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in jo opozorilo na zavrženje vloge, če ne bo ravnala po navodilu sklepa in vlogo, v 15 dneh od prejema sklepa, dopolnila. Vložnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ki je bila z odločbo zavrnejna, odločitev je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča, ki jo je vložnica prejela 19. 9. 2017. Tožnica v naslednjih 15 dneh niti do izdaje sklepa z dne 11. 10. 2017 ni posredovala dopolnjene vloge in dokončne odločbe. Zato je njena vloga pravilno zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
objava popravka - vsebina zahtevka za popravek - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Sodišče lahko ugodi le zahtevku za objavo popravka, ki v celotnem besedilu izpolnjuje pogoje za objavo v pomenu četrtega odstavka 26. člena ZMed. Glede omenjenega stavka petega odstavka popravka ti pogoji niso izpolnjeni. Že to zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - napaka sodišča pri vročanju - ravnanje tretje osebe - upravičen vzrok za zamudo
Nepravilno vročanje oziroma napake sodišča ne predstavljajo podlage (razloga) za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je toženec utemeljeval predlog tudi s trditvami, da je tožnica odgovorna za njegovo nepravočasno oziroma zamujeno pravdno dejanje.
Pojem mladoletnik se uporablja v enakem pomenu kot mladoletna oseba, to je oseba, ki še ni stara osemnajst let in je v tem pomenu nadrejeni pojem za izvirno uporabljena izraza otrok in mladoletnik. V času obtožencema očitanih kaznivih dejanj je veljal spremenjeni 15.a člen KZ-1 (Ur. l. RS, št. 54/2015), ki je določal, da v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletnika, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
Iz opisa predmetnega kaznivega dejanja je razviden očitek naklepnega delovanja obeh obtoženih v sostorilstvu glede temeljnega kaznivega dejanja, to je do kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 124. člena KZ-1. Do smrti mladoletne oškodovanke zaradi akutnega hematoma desne strani velikih možganov, torej glede hujše posledice pa opis, upoštevajoč določbo 28. člena KZ-1, kaže na malomaren odnos obtožencev do takšne posledice.
Pojem očim ni pravni pojem, pač pa opredeljuje vlogo materinega partnerja do njenih otrok iz prejšnjega zakona. Ne glede na to, da je bil obtoženi poročen, je med obtoženima obstajala življenjska skupnost, katere del je bila ves ta čas tudi mladoletna oškodovanka. Tako je na strani obeh obtoženih obstajala garantna dolžnost do mladoletne oškodovanke.
Iz opisov kaznivih dejanj kot izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe je mogoče natančno razbrati, katerih kaznivih dejanj je sodišče obtoženca spoznalo za kriva, saj je določena njuna vloga, opisana so njuna protipravna ravnanja, s katerimi sta izpolnila zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Opis kaznivih dejanj pa je tudi vsekakor dovolj konkretiziran. Obtoženca sta delovala kot sostorilca v storitvi in opustitvi, delovala sta z aktivnim ravnanjem kot tudi z opustitvijo.
upravičenci za vložitev pritožbe - pritožba oškodovanca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Drugačna situacija pa nastane, ko se oškodovanec ali njegov pooblaščenec pritoži zoper sklep sodišča, s katerim je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo. Pritožba zoper sklep pa ne obsega le upravičencev za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ampak je krog upravičencev do pritožbe po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena. To situacijo obravnava načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, objavljenega v publikaciji Pravna mnenja 1/98 na 3. strani.
Pri pritožbi zoper sklep, ki jo vloži oškodovanec, je potrebno presojati tudi, ali je bila pravica pritožnika prekršena, torej treba je presojati tudi utemeljenost pritožbe. Če bo sodišče ugotovilo, da pritožnikova pravica ni bila prekršena, bo moralo pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Zavrglo jo bo, če bo spoznalo, da po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00010112
ZPP člen 8, 324, 324/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 360, 360/1. OZ člen 14, 59, 59/2, 427, 427/1, 635, 635/1, 662. ZVKSES člen 23, 24, 25, 25/1, 25/3, 25/3-2, 26, 27, 28, 29. ZFPPIPP člen 161, 161/1, 212, 212/1, 212/6.
napake v solidnosti zgradbe - odgovornost investitorja - odgovornost prodajalca - zamakanje - pravni temelj - jamčevanje za stvarne napake - odprava napake na stroške prodajalca - nastanek terjatve - odložni pogoj - vpliv prisilne poravnave na terjatev - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - prevzem dolga s strani izvajalca - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - pritožbene novote - očitek protispisnosti
Na potek enoletnega roka za sodno uveljavljanje zahtevka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Ker tožena stranka v pritožbi ni trdila, da je tak ugovor pred sodiščem prve stopnje podala oziroma kdaj ga je podala, v pritožbi pa je z njim prepozna, pritožbene navedbe o nepravočasnosti tožbe niso utemeljene.
Sodišče je ugotovilo, da je glavni vzrok zamakanja v pomanjkljivi izvedbi tlaka in hidroizolacije na terasi ter konzoli objekta, kjer niso bili izvedeni zaključki, vsi ostali vzroki pa bi bili lahko vzrok za zamakanje poleg glavnega vzroka. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da od sanacije terase dalje do zamakanja ne prihaja več. Glede na ugotovitev, da se pri sanaciji v konstrukcijo lože ni posegalo in kasneje montirana balkonska vrata niso bila odstranjena, je torej očitno, da je bil vzrok zamakanja drugje (in ne v izgradnji lože), tako kot je to ugotovil izvedenec.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta, ki ogrožajo njegovo stabilnost, med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta.
Obveznost odprave napake nastane le pod pogojem, če se napaka dejansko pojavi. V takem primeru pridobi upravnik pravico zahtevati od izvajalca odpravo napak. Glede na nepredvidljivost nastanka napake in njenega obsega, pojmovno ni mogoče zahtevati vnaprej njene odprave. V primeru začetka postopka prisilne poravnave nad izvajalcem del zato tudi ni mogoče te terjatve pretvoriti v denarno terjatev po metodi izračuna iz 161. člena ZFPPIPP. Ker se je napaka pojavila po potrjeni prisilni poravnavi in je posledično tudi terjatev iz naslova jamčevanja za napake nastala po potrjeni prisilni poravnavi, potrjena prisilna poravnava nanjo ne učinkuje.
odškodninska odgovornost podjemnika - padec z balkonske ograje - obisk na domu - najemno stanovanje - nedopustno ravnanje - malomarno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - izključitev vzročne zveze - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
To, če je najemnik za napako v pričvrstitvi ograje vedel, vzročne zveze med ravnanjem prve toženke in nastalo škodo, ni pretrgalo. Tisti, ki so povzročili škodo, a delali neodvisno drug od drugega, za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
Malomarnost najemnika stanovanja (ki ni poskrbel za sanacijo slabo izvršenega dela prve toženke) ni tak dogodek, ki bi lahko izključil vzročno zvezo z malomarnim ravnanjem strokovnjaka - monterja prve toženke.
Sodišče v tej zadevi ne obravnava zahtevka (naročnika) zaradi jamčevanja za podjemnikove napake, ampak odškodninski zahtevek (tretjega/nepogodbenega oškodovanca), ki je posledica civilnega delikta. Roki, ki jih OZ določa za uveljavljanje zahtevkov zaradi kršitve pogodbe, torej ob obravnavi tožbenega zahtevka po 131. členu OZ, ne pridejo v poštev.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja premoženja - sprememba oblike premoženja - premoženjsko stanje dolžnika
Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da je z dolžnico sklenil dogovor, da bo prispeval svoja denarna sredstva za obnovo in vzdrževanje nepremičnin, ki so v lasti dolžnice, v zameno pa bo zato lahko vse do svoje smrti vsakokrat, ko bo prišel iz Nemčije v Slovenijo, brezplačno stanoval in bival v stanovanjski hiši dolžnice. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik zatrjeval obstoj dogovora o vlaganju v dolžničine nepremičnine, kar pomeni, da je upnikova obveznost v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati obstoj takšnega dogovora ter vlaganja v nepremičnine.
Kot pravilno opozarja upnik v pritožbi, sodišče ni ugotavljalo, ali ima dolžnica redne dohodke v RS (zaposlitev za nedoločen čas) in v višini, na katere bi upnik v primeru izvršbe lahko posegel (rubljivi del). Ugotovilo sicer je, da je višina teh prejemkov enaka višini minimalne plače, ni pa nadalje ugotavljalo, ali od dolžničine plače ostaja rubljivi del, na katerega bi upnik lahko posegel.
Sodišče prve stopnje je tudi izhajalo iz stališča, da sprememba oblike premoženja ne pomeni grožnje bodočega prikrajšanja. Dopustna je namreč začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnin, pa čeprav bi odtujene nepremičnine lahko nadomestila kupnina.
Ni mogoče namreč izhajati, da upnikov položaj zaradi odtujitve nepremičnin ne bo ogrožen, ker bo upnik lahko posegel za zavarovanje svoje denarne terjatve na kupnino. Zato je na upniku breme, da navede in dokaže okoliščine, ki kažejo na to, da je dolžničino premoženjsko stanje takšno, da bi zaradi odtujevanja nepremičnin lahko povzročilo, da bi bila kasnejša izvršba onemogočena ali precej otežena, če ne bi prišlo do prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin.
Ker tožena stranka ni izkazala, iz kakšnih razlogov konkretno je tožniku podala negativno oceno in mu iz tega razloga odtegnila iz naslova delovne uspešnosti (neuspešnosti) 10 % negativne stimulacije, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku iz naslova negativne stimulacije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za znižanje plač in poseg v pogodbo o zaposlitvi tožnika ni bilo zakonske podlage in da tožena stranka ni pridobila soglasja tožnika za znižanje plač, ki ga je izvedla. S sklepom o znižanju plač je enostransko posegla v dogovor, ki ga je dosegla s tožnikom ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju arbitrarno posegla v osnovno plačo in jo posledično nezakonito znižala.