DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011784
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 179, 270, 285.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - padec z višine - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - revalorizacija že plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo. Do nezgode je prišlo po zaključku dela na strehi, potem ko je tožnik na strehi pozabil tubo s silikonskim kitom in kos pločevine. Način, na katerega se je tožnik lotil vzpenjanja in sestopa s strehe, predstavlja neskrbno ravnanje, ki je delno vzrok nastale škode. Čeprav je nadrejeni delovodja pred pričetkom del delavcem res rekel, da lestve ne potrebujejo, bi tožnik kot povprečno usposobljen delavec moral izbrati primernejši način in pri delu na višini poskrbeti za lastno varnost. Glede na stopnjo neskrbnosti ob upoštevanju ostalih okoliščin je zaključek o njegovem 30 % prispevku k nastali škodi pravilen.
NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00010178
URS člen 74. ZVK člen 13. ZPOmK-1 člen 63a.
nelojalna konkurenca - varstvo konkurence - svobodna gospodarska pobuda - ustvarjanje zmede na trgu - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - nadaljnja prodaja - brezplačen najem - splošni pogoji - zadrževanje jeklenk - plinska jeklenka - distributer - prepovedni zahtevek
Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla, da ima vsak končni odjemalec, ki ima pri sebi zeleno jeklenko, le-to v trajnem brezplačnem najemu. V najem jo je dobil s tem, ko je ob prvem nakupu plina plačal simbolično kavcijo za jeklenko. S plačilom kavcije pa je sprejel tudi splošne pogoje, iz katerih izhaja, da lahko prazno jeklenko poljubnokrat zamenja za polno, ob končnem vračilu pa kavcijo dobi nazaj. Zato te jeklenke niso last kupcev plina, pač pa so last tožeče stranke in spadajo med njena osnovna sredstva. Torej tožena stranka s kupovanjem jeklenk preko oglasov na medmrežju ne more postati lastnica omenjenih jeklenk.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da splošni poslovni pogoji, kakršnikoli že so, tožene stranke ne zavezujejo, ker jih ni podpisala. Tožena stranka ne počne nič drugega kot neposredni potrošniki, ki jim je tožeča stranka izročala jeklenke proti plačilu kavcije. S tem, da jih je kupila na medmrežju, je v vsem vstopila v njihov položaj. Kupljene jeklenke tožena stranka zamenja pri distributerjih tožeče stranke in jih prodaja končnim uporabnikom. Torej jih še manj časa zadržuje zase, kot končni uporabnik, saj je njen poslovni cilj nedvomno čim hitrejša prodaja teh jeklenk. Goli nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje in nadaljnja prodaja kupljenega blaga pa niti po takrat veljavnem 13. členu ZVK niti po sedaj veljavnem 63.a členu ZPOmK-1 ne predstavlja dejanj nelojalne konkurence. S takim ravnanjem tožena stranka nobenega potrošnika ne spravlja v zmedo glede izvora teh jeklenk, saj prodaja jeklenke tožeče stranke.
Drži pritožbeno stališče, da tožeča stranka prosto odloča o tem, kako bo distribuirala svoje jeklenke oziroma s katerimi distributerji bo sklepala pogodbe in pod kakšnimi pogoji. Vendar to velja le dotlej, dokler jih prvič ne plasira na trg. Ko pa je blago enkrat na trgu, pa tožeča stranka kupcem svojih jeklenk ne more preprečevati, da bi jih prodajali naprej.
nadomestilo za invalidnost - zavrženje pritožbe - poprava vloge
Sodišče prve stopnje je vlogo vložnice ocenilo kot nepopolno in vložnico s sklepom pozvalo, da jo dopolni in da predloži dokončno odločbo. Poučilo jo je o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in jo opozorilo na zavrženje vloge, če ne bo ravnala po navodilu sklepa in vlogo, v 15 dneh od prejema sklepa, dopolnila. Vložnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ki je bila z odločbo zavrnejna, odločitev je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča, ki jo je vložnica prejela 19. 9. 2017. Tožnica v naslednjih 15 dneh niti do izdaje sklepa z dne 11. 10. 2017 ni posredovala dopolnjene vloge in dokončne odločbe. Zato je njena vloga pravilno zavržena.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
starostna pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Pri upokojitvi po 394. členu ZPIZ-2 se starostna pokojnina prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1. Tudi pokojninska osnova se oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1. Vendar se za valorizacijo plač oziroma zavarovalnih osnov uporabijo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in pokojninska osnova preračuna še s količnikom 0,732. Takšna ureditev varstva pričakovanih pravic ni v nasprotju z Ustavo RS.
Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za novacijo po 324. členu OZ, je treba ugotavljati voljo, da se opravi prenovitev. V 324. členu OZ je namreč izrecno določeno, da se prenovitev ne domneva. Če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove. Vendar brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati.
Za izvedbo poštenega in zakonitega sojenja so bila opravila v ponovljenem postopku potrebna in jih tožeča stranka ni zakrivila ter gre za potrebne stroške.
izjava o odstopu dednega deleža - zmota - razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža - upnikove pravice - razglasitev sklepa na naroku - odpoved pritožbi
Dedna izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se po določbi prvega odstavka 138. člena ZD ne more preklicati, vendar lahko dedič, ki je dal dedno izjavo v zmoti, po drugem odstavku istega člena zahteva njeno razveljavitev. Za to je načeloma potreben pravdni postopek, vendar če dejstvo, od katerega je odvisna neveljavnost dedne izjave (v tem primeru zmota) ni sporno, lahko dedno izjavo razveljavi tudi zapuščinsko sodišče.
Pritožili so se vsi, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku, njihov pritožbeni predlog pa je enak, zato s spremembo sklepa o dedovanju niso prizadete pravice nobene osebe, ki se opirajo na sklep. Pravice zapustnikovih upnikov se ne opirajo na sklep o dedovanju.
prevedba - premestitev javnega uslužbenca - medicinska sestra - babiška dejavnost
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00012252
ZPP člen 1.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - socialni spor - plačilo prispevkov
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za odločanje o utemeljenosti tožbenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe za čas prestajanja zaporne kazni in za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za isto obdobje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik namreč v tem delu uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju. Tožena stranka zato v pritožbi pravilno navaja, da gre v tem delu po vsebini za socialni spor v smislu 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za odločanje o katerem je stvarno pristojno socialno sodišče v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za presojanje utemeljenosti tožbenih zahtevkov za plačilo odškodnine in mesečne denarne rente. V tem delu namreč ne gre niti za spor delavca proti delodajalcu, niti za socialni spor, temveč za spor iz premoženjskih razmerjih (1. člen ZPP), za odločanje o katerem je pristojno redno sodišče.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010599
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8. ZP-1 člen 114, 114/4, 157, 157/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - neveljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - izpovedba priče - ocena verodostojnosti priče
Obdolženčev zagovornik prvič šele v pritožbi uveljavlja, da je imel obdolženec 8. 6. 2017 veljavno vozniško dovoljenje Republike Hrvaške in da je bilo v času, ko je slovensko vozniško dovoljenje zamenjal za tuje vozniško dovoljenje, slovensko vozniško dovoljenje še veljavno, ne da bi kot prava uka stranka pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazal, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1), zato višje sodišče teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
Prvostopenjsko sodišče je odločitev utemeljeno oprlo na izpovedbo policista, ki je vodil postopek z obdolžencem in je potem, ko je bil opozorjen, da je dolžan govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, kar ve o zadevi in da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje, natančno in podrobno ter zato verodostojno opisal ugotovitve pri obdolženčevi kontroli; obdolženec pa v pritožbi niti ne izpodbija verodostojnosti izpovedbe policista.
sprememba upnika - prenos terjatve - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina
Ker je procesno pravo (24. člen ZIZ) le odraz materialnopravnih upravičenj, ki jih določa OZ in ne ZIZ, je sporazum, s katerim odstopnik in prevzemnik potrdita, da je bila terjatev cedirana na prevzemnika, in na katerem je podpis zakonitega zastopnika notarsko overjen, listina iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 406.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - vključitev v obvezno zavarovanje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda, ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
S pravnomočno odločbo centra za socialno delo je bila nadomeščena odločba istega organa. Tožnica tako ne izkazuje več pravne koristi za odpravo v konkretni zadevi izpodbijanih odločb toženca, saj je bilo z odločbo za sporno obdobje pravnomočno odločeno o tožničini oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko in o višini njenega prispevka. Pravnomočnost izključuje nadaljnjo razpravljanje o spornem razmerju. Ker si tožnica pravnega položaja s tožbo ne more izboljšati, ni več podane njene pravne koristi, ki mora v vsakem primeru obstajati tekom same pravde. Zato je tožba pravilno zavržena.
povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda - odprava napak v vodovodnem sistemu - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja - lastniški delež - vodovodno omrežje - solastniki skupnih delov - delitev po solastniških deležih
Toženec je kot solastnik vodovodnega omrežja dolžan nositi stroške vzdrževanja le-tega in stroške za plačilo poračuna vode, ki predstavlja strošek izgub.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Razlog, ki ga je navajala dekanja, da so s tožnico sklepali pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nepredvidljivosti obsega pedagoškega dela in da so bile potrebe po tožničinem delu iz enega študijskega leta v drugo različne, ne predstavlja zakonitega razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene v nasprotju z zakonom.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010585
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-5, 155/1-6, 155/2. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 13, 104, 104/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38, 2/1-50.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga - seznanitev s procesnim gradivom - cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola - parkirišče
Iz obdolžilnega predloga jasno izhaja, da predlagatelj obdolžencu očita vožnjo v cestnem prometu; da je obdolženec vozil v cestnem prometu, pa se je nedvomno zavedal tudi sam, ko je obvestil policijo na interventno številko 113 in naznanil prometno nesrečo ter je želel prisotnost policistov na kraju prometne nesreče. Sodišče z izrekom sodbe (v katerem je navedlo, da je obdolženec vozil v cestnem prometu po parkirišču pri poslopju Občine ... pod vplivom alkohola z vrednostjo najmanj 0,98 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; mg/l)) ni prekoračilo navedb obdolžilnega predloga ter je glede na podani opis v obdolžilnem predlogu in sodbi med njima podana objektivna in subjektivna identiteta.
Sodišče ni seznanilo obdolženca oziroma njegovega zagovornika z opravljenimi poizvedbami pri Občini ..., vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je šlo za nepomembno poizvedbo glede na to, da iz opisa prometne nesreče v obdolžilnem predlogu izhaja, da se je nesreča pripetila, ko sta A. A. in B. B. vozila po parkirnem prostoru pri poslopju Občine ... ter je iz opisa tako nedvomno razvidno, da gre za vožnjo v cestnem prometu v smislu pomena izraza "cestni promet", kot je opredeljen v točki 2 prvega odstavka 3. člena ZPrCP.
Na podlagi prvega odstavka 104. člena ZPrCP voznk ne sme voziti vozila, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola, sankcioniran pa je tudi že premik vozila pod vplivom alkohola.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik tožbe umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno o stroških postopka odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranke pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tem primeru velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, pa je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, pri tem pa praviloma razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
S tem, ko tožena stranka v sporni zadevi ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnik uveljavljal s tožbo, in sicer začasno nezmožnost za delo in odpravo oziroma spremembo izpodbijanih odločb, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.