KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011222
KZ-1-UPB2 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP-UPB8 člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno na način, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je ugotovilo, da je priznanje podprto z drugimi dokazi, ki jih tudi navaja v razlogih napadene sodbe ter zaključuje, da je na podlagi sprejetega priznanja obdolženca in vseh dokazov, ki so takšno priznanje podprli obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe dokazano tako v objektivnem, kot subjektivnem pogledu.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - oprostitev plačila sodnih taks
Tožeča stranka je takoj, ko je bila seznanjena z okoliščinami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene prošnje za oprostitev plačila sodne takse, pojasnila dejansko stanje in ga dokazala. Ob dejstvu, da je znesek 23.062,88 EUR dejansko predstavljal njen kredit za plačilo računov za sodne stroške, ki so že zapadli, je pritožbeno sodišče na podlagi pritožbi predloženih dokazov ugotovilo drugačno dejansko stanje in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 8, 12, 13, 13/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - nalog za doplačilo sodne takse - zakonska fikcija vročitve - prepozna pritožba - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravni interes kot procesna predpostavka - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Tožnik nima interesa za oprostitev plačila sodne takse, saj je zaradi neplačila taksne obveznosti že nastopila fikcija umika tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse namreč učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Tega dne pa se je rok za plačilo taksne obveznosti že iztekel in so zaradi neplačane sodne takse že nastopile pravne posledice (tožba se je štela za umaknjeno).
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožena stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 17. 11. 2017) vseeno plačala.
Glede na to, da je obsojeni R.Š. svoj predlog za izrek enotne kazni preklical oziroma umaknil, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njegov predlog za nepravo obnovo kazenskega postopka zavrglo.
obnova kazenskega postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Odločilna dejstva so pogojena s predmetom odločitve. Ta je bil po razumljivem izreku in razlogih sklepa v presoji, ali je na podlagi dejstev in dokazov iz zahteve (sploh) mogoče dovoliti obnovo kazenskega postopka in ne že, kaj ti v povezavi z dejstvi in dokazi v pravnomočno končanem kazenskem postopku pomenijo. Opredeljevanja sodišča prve stopnje do izpovedbe obsojenčevega otroka iz zahteve za obnovo kazenskega postopka na način kot da je kazenski postopek že obnovljen, je zato odveč, če že ni logično nezdružljivo.
Če so odločilna dejstva pogojena s predmetom odločitev, sta dolžnost sodišča po vročanju zahteve nasprotni stranki in njen predhodni preizkus z morebitnim narokom pogojena z vrsto odločitve. Sodišče je namreč po drugem odstavku 413. člena dolžno tako ravnati le, če zahteve ne zavrže, kar pa se v obravnavanem primeru, kot rečeno po razumljivem izreku sklepa ni zgodilo.
Pri zahtevi za obnovo kazenskega postopka, zlasti v prvi fazi, ne gre za ponovni (pritožbeni) preizkus pravnomočno ugotovljenih dejstev, ampak za preizkus, ali so dejstva in dokazi takšni, da bi bilo mogoče obnovo šele dovoliti
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - tekoče poslovanje - plačilo sodne takse - prednost drugih terjatev - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Iz priloženih bančnih izpiskov izhaja, da je imela tožena stranka v mesecu novembru 2017, decembru 2017 in januarju 2018 prilive na svojem transakcijskem računu. Tožena stranka torej sredstva za plačilo sodne takse ima, pri čemer pa se njenemu plačilu ne more izogniti z navedbami, da je ta sredstva porabila za tekoče poslovanje. Tudi plačilo sodne takse namreč predstavlja tekočo obveznost in zato plačevanju drugih obveznosti ni mogoče dati prednosti pred plačilom sodne takse. Izjema od tega pravila bi veljala le v primeru, če bi tožena stranka s plačilom sodne takse (namesto drugih obveznosti) realno in konkretno ogrozila svojo dejavnost.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zahteva za preiskavo - znaki kaznivega dejanja
Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Sodišče prve stopnje mora namreč vselej ob vložitvi zahteve za preiskavo preizkusiti ali ima opis osumljencu očitanega kaznivega dejanja vse njegove zakonite znake, pri tem pa ugotavljanje utemeljenega suma ni odločilno.
plačilo razlike plače - napredovanje - prekinitev delovnega razmerja
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni bistveno, da je prišlo po pridobljenem napredovanju do prekinitve tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki. Prav zaradi prekinitve je šlo namreč pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri kateri za uvrstitev v plačni razred veljajo splošna pravila (prvi odstavek 19. člena ZSPJS) in se eventualne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZOro-1 člen 25, 25/1, 25/2, 81, 81/1, 81/1-7.
zahteva za sodno varstvo - napačna uporaba materialnega prava - hramba orožja - namen zakonske določbe
Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 49, 50. ZPP člen 151, 155, 155/1, 249.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izjemno zahtevno izvedensko delo - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - delo na terenu - uporaba arhivskega gradiva
Izvedenka je morala preučiti obsežno dokumentacijo, in sicer za celotno obdobje od osnovanja zemljiškega katastra in zemljiške knjige do današnjih dni.
Jedro izvedenskega dela je bilo proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je morala izvedenka sama poiskati v arhivih ter sodnih in upravnih evidencah. Iskanje te dokumentacije na terenu je tako mogoče uvrstiti med opravila, ki so zajeta v 50. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 31, 31/2,31/3.. ZUP člen 31, 31/2,31/3.
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Odločanje o višji oprostitvi je diskrecijsko. Odločbo mora izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Po pravni teoriji, sodni in ustavno sodni praksi odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku sploh lahko zakonita. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano. Pri uporabi prostega preudarka je po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine.
prevedba - premestitev javnega uslužbenca - medicinska sestra - babiška dejavnost
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
sprememba upnika - prenos terjatve - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina
Ker je procesno pravo (24. člen ZIZ) le odraz materialnopravnih upravičenj, ki jih določa OZ in ne ZIZ, je sporazum, s katerim odstopnik in prevzemnik potrdita, da je bila terjatev cedirana na prevzemnika, in na katerem je podpis zakonitega zastopnika notarsko overjen, listina iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
zahteva za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik tožbe umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno o stroških postopka odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranke pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tem primeru velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, pa je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, pri tem pa praviloma razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
S tem, ko tožena stranka v sporni zadevi ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnik uveljavljal s tožbo, in sicer začasno nezmožnost za delo in odpravo oziroma spremembo izpodbijanih odločb, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.