ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 6b, 6b/1, 34.
sodna taksa za tožbo - nalog za doplačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožeča stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 7. 11. 2017) vseeno plačala.
Na glavni obravnavi na kateri je tožilec spremenil obtožbo, je sodišče spremembo obtožbe obdolžencu predočilo in ta je izjavil, da jo razume in tudi ni predlagal glede na spremembo nobenih novih dokazov. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je bila sprememba obtožbe nezakonita in da bi sodišče prve stopnje moralo v razlogih napadene sodbe navesti zakaj je spremembi obtožbe sledilo, nima prav, in se tako v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o krivdi, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011222
KZ-1-UPB2 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP-UPB8 člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno na način, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je ugotovilo, da je priznanje podprto z drugimi dokazi, ki jih tudi navaja v razlogih napadene sodbe ter zaključuje, da je na podlagi sprejetega priznanja obdolženca in vseh dokazov, ki so takšno priznanje podprli obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe dokazano tako v objektivnem, kot subjektivnem pogledu.
oprava naroka v odsotnosti stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - izkazanost opravičenega razloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker toženec ni predložil dokaza, da na narok za glavno obravnavo ni mogel pristopiti zaradi opravičljivih razlogov, ni bilo ovire, da sodišče opravi glavno obravnavo v njegovi odsotnosti.
Glede na to, da je obsojeni R.Š. svoj predlog za izrek enotne kazni preklical oziroma umaknil, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njegov predlog za nepravo obnovo kazenskega postopka zavrglo.
obnova kazenskega postopka - preizkus predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Odločilna dejstva so pogojena s predmetom odločitve. Ta je bil po razumljivem izreku in razlogih sklepa v presoji, ali je na podlagi dejstev in dokazov iz zahteve (sploh) mogoče dovoliti obnovo kazenskega postopka in ne že, kaj ti v povezavi z dejstvi in dokazi v pravnomočno končanem kazenskem postopku pomenijo. Opredeljevanja sodišča prve stopnje do izpovedbe obsojenčevega otroka iz zahteve za obnovo kazenskega postopka na način kot da je kazenski postopek že obnovljen, je zato odveč, če že ni logično nezdružljivo.
Če so odločilna dejstva pogojena s predmetom odločitev, sta dolžnost sodišča po vročanju zahteve nasprotni stranki in njen predhodni preizkus z morebitnim narokom pogojena z vrsto odločitve. Sodišče je namreč po drugem odstavku 413. člena dolžno tako ravnati le, če zahteve ne zavrže, kar pa se v obravnavanem primeru, kot rečeno po razumljivem izreku sklepa ni zgodilo.
Pri zahtevi za obnovo kazenskega postopka, zlasti v prvi fazi, ne gre za ponovni (pritožbeni) preizkus pravnomočno ugotovljenih dejstev, ampak za preizkus, ali so dejstva in dokazi takšni, da bi bilo mogoče obnovo šele dovoliti
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00009808
ZPP člen 158, 158/1, 413. ZBPP člen 46.
povrnitev pravdnih stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP), kar velja tudi v primeru umika tožbe. Vedno je pri tem treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP zato ne prihaja v poštev.
Ker tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa v roku iz prejšnjega odstavka za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, drugo tožeča stranka pa sodne takse za pritožbo z dne 7. 3. 2016 ni plačala v zakonskem roku, čeprav je plačilo sodne takse za predmetno vlogo glede na tretji v zvezi s prvim odstavkom 105a. člena ZPP procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi - podpis na vročilnici - dokazno breme - zaslišanje stranke - postavitev sodnega izvedenca - neplačilo predujma
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog, se pritožba, ki ni podpisana s strani pritožnika, zavrže.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej ugotavlja. Zato je na predlagateljici breme dokazovanja, da podpis na povratnici ni njen. Na njej je tudi breme dokazovanja, da je ona podpisala obe sporni pritožbi. Dokaznega bremena ni zmogla.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina - telesna okvara
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da za presojo zadeve po ZPIZ-1, ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro 10. 2. 2017, ko je že veljal ZPIZ-2, ni podlage. Po ZPIZ-2 pa tožnik za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, nastalo zaradi poškodbe izven dela, ne izpolnjuje pogojev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 49, 50. ZPP člen 151, 155, 155/1, 249.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izjemno zahtevno izvedensko delo - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled spisa - delo na terenu - uporaba arhivskega gradiva
Izvedenka je morala preučiti obsežno dokumentacijo, in sicer za celotno obdobje od osnovanja zemljiškega katastra in zemljiške knjige do današnjih dni.
Jedro izvedenskega dela je bilo proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je morala izvedenka sama poiskati v arhivih ter sodnih in upravnih evidencah. Iskanje te dokumentacije na terenu je tako mogoče uvrstiti med opravila, ki so zajeta v 50. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 406.
lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - vključitev v obvezno zavarovanje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik od 19. 1. 2006 dalje ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da sočasno iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je tožnik od 3. 3. 2014 dalje vpisan kot družbenik/ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba (direktor) zavoda, ki je bil v sodni register vpisan 19. 3. 2014, je pravilna ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009917
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 125, 125/1, 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - učinki pogodbe med pogodbenikoma - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti - najemna pogodba - najemnina - zamuda - zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po prvem odstavku 125. člena OZ, po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, in po prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010599
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8. ZP-1 člen 114, 114/4, 157, 157/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - neveljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - izpovedba priče - ocena verodostojnosti priče
Obdolženčev zagovornik prvič šele v pritožbi uveljavlja, da je imel obdolženec 8. 6. 2017 veljavno vozniško dovoljenje Republike Hrvaške in da je bilo v času, ko je slovensko vozniško dovoljenje zamenjal za tuje vozniško dovoljenje, slovensko vozniško dovoljenje še veljavno, ne da bi kot prava uka stranka pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazal, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1), zato višje sodišče teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
Prvostopenjsko sodišče je odločitev utemeljeno oprlo na izpovedbo policista, ki je vodil postopek z obdolžencem in je potem, ko je bil opozorjen, da je dolžan govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, kar ve o zadevi in da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje, natančno in podrobno ter zato verodostojno opisal ugotovitve pri obdolženčevi kontroli; obdolženec pa v pritožbi niti ne izpodbija verodostojnosti izpovedbe policista.
plačilo razlike plače - napredovanje - prekinitev delovnega razmerja
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni bistveno, da je prišlo po pridobljenem napredovanju do prekinitve tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki. Prav zaradi prekinitve je šlo namreč pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri kateri za uvrstitev v plačni razred veljajo splošna pravila (prvi odstavek 19. člena ZSPJS) in se eventualne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.