Na glavni obravnavi na kateri je tožilec spremenil obtožbo, je sodišče spremembo obtožbe obdolžencu predočilo in ta je izjavil, da jo razume in tudi ni predlagal glede na spremembo nobenih novih dokazov. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je bila sprememba obtožbe nezakonita in da bi sodišče prve stopnje moralo v razlogih napadene sodbe navesti zakaj je spremembi obtožbe sledilo, nima prav, in se tako v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o krivdi, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34.
prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse, zato ni pomembno, da je tožena stranka sodno takso kasneje (tj. po poteku roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga z dne 17. 11. 2017) vseeno plačala.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00009808
ZPP člen 158, 158/1, 413. ZBPP člen 46.
povrnitev pravdnih stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP), kar velja tudi v primeru umika tožbe. Vedno je pri tem treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP zato ne prihaja v poštev.
zapisnik o zasegu predmetov - predlog za izločitev dokazov
Zapisnik o zasegu predmetov, tedaj ko je ta opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Če že, je predmet splošne prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP, o kateri pa se posebej ne odloča. Nenazadnje že zato, ker sodišče pred odločanjem v katerikoli fazi kazenskega postopka ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodno odločbo oprlo, niti mu to sme biti z odločbo pritožbenega sodišča kakorkoli nakazano.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - zavrženje predloga - nepopolna vloga - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke (kot predlagatelja), da poda podatke o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 ter ostale podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 8, 12, 13, 13/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - nalog za doplačilo sodne takse - zakonska fikcija vročitve - prepozna pritožba - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravni interes kot procesna predpostavka - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Tožnik nima interesa za oprostitev plačila sodne takse, saj je zaradi neplačila taksne obveznosti že nastopila fikcija umika tožbe. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse namreč učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev. Tega dne pa se je rok za plačilo taksne obveznosti že iztekel in so zaradi neplačane sodne takse že nastopile pravne posledice (tožba se je štela za umaknjeno).
ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 180/2, 451.
vročanje sodnih pisanj - dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujna zadeva
V zadevah, ki niso nujne, se v času sodnih počitnic ne vroča. Če pa sodišče kljub temu sodno pisanje v taki zadevi vroči, je stranka varovana tako, da rok, določen v tem sodnem pisanju, ne teče do izteka sodnih počitnic.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - oprostitev plačila sodnih taks
Tožeča stranka je takoj, ko je bila seznanjena z okoliščinami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene prošnje za oprostitev plačila sodne takse, pojasnila dejansko stanje in ga dokazala. Ob dejstvu, da je znesek 23.062,88 EUR dejansko predstavljal njen kredit za plačilo računov za sodne stroške, ki so že zapadli, je pritožbeno sodišče na podlagi pritožbi predloženih dokazov ugotovilo drugačno dejansko stanje in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrženje obtožnega predloga - pravočasnost predloga za pregon
Glede na navedeno in ker je predlagatelj izvenzakonski partner oškodovanke D.C., je zato bil tudi formalno upravičen podati predlog za pregon, kot to pravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zato odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa glede na navedeno zmotna oziroma vsaj preuranjena, saj iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi oškodovanka nasprotovala podanemu predlogu.
ZDSS-1 člen 5, 21.. ZJU člen 66, 79, 79/1, 84, 84/1.
stvarna pristojnost - imenovanje v naziv - pogodba o zaposlitvi - razveljavitev pogodbe - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - upravni spor - uradniško delovno mesto
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da imenovanje uradnika v naziv ni pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, zaradi česar posledično neimenovanje v ustrezen naziv ni pravna podlaga za razveljavitev celotne pogodbe o zaposlitvi in posledično v tem postopku ni bilo potrebe po prekinitvi postopka do odločitve Upravnega sodišča o pravilnosti imenovanja v naziv, ker to ni predhodno vprašanje v tej zadevi.
S pravnomočno odločbo centra za socialno delo je bila nadomeščena odločba istega organa. Tožnica tako ne izkazuje več pravne koristi za odpravo v konkretni zadevi izpodbijanih odločb toženca, saj je bilo z odločbo za sporno obdobje pravnomočno odločeno o tožničini oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko in o višini njenega prispevka. Pravnomočnost izključuje nadaljnjo razpravljanje o spornem razmerju. Ker si tožnica pravnega položaja s tožbo ne more izboljšati, ni več podane njene pravne koristi, ki mora v vsakem primeru obstajati tekom same pravde. Zato je tožba pravilno zavržena.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - dokazovanje zapadlosti terjatve
Sodišče prve stopnje se je glede vsebine predloga za izvršbo pravilno sklicevalo na peti odstavek 40. člena ZIZ. Ta določa, da upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Šele v odgovoru na ugovor pa je upnik dolžan predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo (tretji odstavek 58. člena ZIZ).
Izdano potrdilo o izvršljivosti ni pogoj za dovolitev izvršbe v primeru, ko je izvršilni naslov sodna poravnava. Določbo petega odstavka 40. člena ZIZ je namreč treba razlagati v povezavi z 20. členom ZIZ. Izvršljivost in s tem zapadlost sodne poravnave se namreč ne dokazuje s potrdilom o izvršljivosti, ampak v skladu z 20. členom ZIZ z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino, če zapadlosti na ta način ni mogoče dokazati, pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00012252
ZPP člen 1.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - socialni spor - plačilo prispevkov
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za odločanje o utemeljenosti tožbenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe za čas prestajanja zaporne kazni in za plačilo prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za isto obdobje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožnik namreč v tem delu uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz razmerja, ki je podobno delovnemu razmerju. Tožena stranka zato v pritožbi pravilno navaja, da gre v tem delu po vsebini za socialni spor v smislu 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, za odločanje o katerem je stvarno pristojno socialno sodišče v okviru Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za presojanje utemeljenosti tožbenih zahtevkov za plačilo odškodnine in mesečne denarne rente. V tem delu namreč ne gre niti za spor delavca proti delodajalcu, niti za socialni spor, temveč za spor iz premoženjskih razmerjih (1. člen ZPP), za odločanje o katerem je pristojno redno sodišče.
prevedba - premestitev javnega uslužbenca - medicinska sestra - babiška dejavnost
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo treba upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011784
OZ člen 171, 171/1, 171/2, 179, 270, 285.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - padec z višine - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - revalorizacija že plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo. Do nezgode je prišlo po zaključku dela na strehi, potem ko je tožnik na strehi pozabil tubo s silikonskim kitom in kos pločevine. Način, na katerega se je tožnik lotil vzpenjanja in sestopa s strehe, predstavlja neskrbno ravnanje, ki je delno vzrok nastale škode. Čeprav je nadrejeni delovodja pred pričetkom del delavcem res rekel, da lestve ne potrebujejo, bi tožnik kot povprečno usposobljen delavec moral izbrati primernejši način in pri delu na višini poskrbeti za lastno varnost. Glede na stopnjo neskrbnosti ob upoštevanju ostalih okoliščin je zaključek o njegovem 30 % prispevku k nastali škodi pravilen.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 81, 81/2, 118, 118/1.
obstoj delovnega razmerja - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - denarno povračilo - ekonomski rizik poslovanja
Ekonomskega rizika poslovanja ni mogoče šteti kot zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko obstajal začasno povečan obseg dela glede na običajen obseg dela in da je občasno povečan obseg dela trajal tudi, ko je tožena stranka s tožečo stranko sklenila sporne anekse. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovan obseg dela in je bila pogodba o zaposlitvi z aneksi nezakonito sklenjena za določen čas, saj zanjo ni obstajal dejanski razlog, torej zakonsko določen razlog po 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas je utemeljen na podlagi 56. člena ZDR-1, ki določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00009846
URS člen 37, 37/1. KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3, 176/5. ZKP člen 149b, 149b/3, 216, 216/1, 219, 219a, 219a/2, 219a/11, 220, 220/1, 223a, 223a/2, 223a/4, 224, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posest pornografskega gradiva - zakonitost dokazov - osebni podatki - IP-naslov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - večstanovanjska hiša - preiskava elektronske naprave - pravice obrambe - podaljšanje roka - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko je obtoženec z javno dostopne spletne strani prenašal sporne datoteke z uporabo statičnega, tj. neprikritega IP naslova, ni mogoče govoriti o upravičenem pričakovanju zasebnosti, posledična ugotovitev identifikacijskega podatka računalnika pa ne predstavlja posega v (ustavno) varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, saj policiji tuje države že pojmovno ni bilo treba uporabljati posebnih programov ali sredstev, kot morda v primeru dinamičnega IP naslova.
Hišna preiskava je zakonita, kolikor je pri njej navzoča oseba, za katero se je vedelo, da je lastnik in posledično tudi uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo (na to osebo pa se je glasila tudi odredba za hišno preiskavo), tj. kljub temu, če bi se kasneje ugotovilo, da je bil uporabnik določenih preiskanih prostorov le obtoženec, kar pa ne preiskovalni sodnici niti policistom ob preiskavi ni bilo znano.
Preiskavo elektronskih naprav, zaseženih pri hišni preiskavi, je mogoče zakonito odrediti že v sami odredbi za hišno preiskavo. Ob obstoju tosmerne odredbe ni potrebno soglasje uporabnika. Dejstvo, da uporabnik računalnika ni obveščen o pravici, da je navzoč pri zavarovanju podatkov, predstavlja relativno postopkovno kršitev, pri kateri je potrebno presoditi, ali je opustitev policistov vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe ali na izvrševanje pravice obtoženega do obrambe. Podaljšanje roka za izvršitev sodne odredbe glede preiskave zavarovanih podatkov po izteku prvotnega roka ni nepravilnost takšne narave, ki bi imela za posledico nezakonitost sledečih preiskav. Vrednotenje oziroma pregled že izločenih datotek, striktno gledano, ne pomeni več računalniškega preiskovanja.
Obtoženemu ni mogoče očitati, da je kritičnega dne na trdih diskih računalnikov hranil datoteke, ki jih je bil pred tem že izbrisal, hkrati pa obstoj podvojenih datotek v ničemer ne povečuje kriminalne količine njegovega ravnanja, zato je tovrstne očitke potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe.
Odvzem trdih diskov s spornimi datotekami je obvezen ter zakonit, subsidiarna oblika varnostnega ukrepa (ustrezno onemogočenje uporabe seksualnega gradiva) pa pride v poštev takrat, ko predmeta iz objektivnih razlogov ni mogoče odvzeti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - ustrezna zaposlitev - izobrazba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sprememba sistemizacije ni bila zgolj navidezna in da ni šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo, zato je zaključilo, da je podan zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest potrebna zaradi neusklajenosti pri toženi stranki sistemiziranih delovnih mest z delovnim mesti, predvidenimi po panožni kolektivni pogodbi in neusklajenosti tarifnih razredov teh delovnih mest z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj je toženka javni zavod in zanjo velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.