CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009965
ZPP člen 8, 110, 285, 328. OZ člen 275. ZD člen 142.
materialno procesno vodstvo - neenakopravno obravnavanje - nesklepčnost tožbe - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - cesijska pogodba - aktivna in pasivna legitimacija strank - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - tek zakonskih zamudnih obresti - očitna pisna pomota
Na naroku je sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva opozorilo tožnico na nesklepčnost tožbe glede razlogov za izplačilo zavarovalnine, zamudnih obresti in stroškov opomina. Takšnega opozorila nikakor ni moč oceniti v smislu priviligiranja tožnice. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo 285. člena ZPP, v katerem je zaobjeto načelo materialno procesnega vodstva.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to upravičeni razlogi. Pritožnik prvega sodišča ni obvestil o razlogih, ki bi terjali daljši rok za odgovor na tožničino pripravljalno vlogo, in ni zaprosil za podaljšanje roka. Tudi na zadnji glavni obravnavi na to problematiko ni opozoril in ni uveljavljal nikakršnih kršitev določb pravdnega postopka. Zato so njegova pritožbena izvajanja o neenakopravnem obravnavanju pravdnih strank povsem neutemeljena.
Po določbi 275. člena OZ preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes. Tožnica je imela pravni interes za izpolnitev obveznosti do banke, saj je imela banka pri njej zavarovano svojo terjatev do pokojnega A. A. Pravice iz pogodbe o limitu pa so prešle na tožnico tudi na pogodbenem temelju - cesijski pogodbi.
gospodarski spor majhne vrednosti - osebna vročitev - neosebna vročitev - vročanje odgovora na tožbo - načelo konktradiktornosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - tehtanje pravic v koliziji - rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti - zamuda prekluzivnega roka
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Katera pisanja morajo biti vročena osebno je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se tudi druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj, torej potrebo po večji previdnosti, lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.
odškodnina za nematerialno škodo - izvedenec medicinske stroke
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo primernost izvedenca travmatologa, temeljijo na pojasnilu v prvi dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec travmatološke stroke kompetentno daje pojasnilo o svoji ustrezni strokovni usposobljenosti za ugotavljanje obsega tožničine škode glede na telesne poškodbe, ki jih je utrpela tožnica v obravnavani nezgodi.
konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - predlog za razširitev izvršbe
Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj.
Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
krivdna odškodninska odgovornost - opozorilna dolžnost - mokra in spolzka tla - čiščenje pohodne površine - protipravno ravnanje
Glede na ugotovitev, da so tla, ki jih predstavlja mokra pvc podloga, še dovolj varna za uporabo obiskovalcev zdravstvene postaje kot javne ustanove, bi zato sodišče moralo zaključiti, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na to, da so tla na mestu, kjer je padla tožnica, mokra in spolzka. Ker so bila tla primerna za uporabo tudi v primeru, da se je na njih nahajala mokrota, v tem delu ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke.Tako se izkaže, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na spolzkost dela tal, tam kjer je padla tožnica, ker so le-ta ustrezala standardu varnosti. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke.
kršitev spolne nedotakljivosti - oseba, mlajša od 15 let
Čeprav je kršitev spolne nedotakljivosti treba razlagati širše, saj tudi razmeroma nepomembna manifestacija storilca (npr. kazanje spolnega organa) lahko pusti pri otroku hude psihične posledice, pa obdolžencu očitanega ravnanja, ko bi naj večkrat preko oblačil ovohaval zadnjico oškodovanke, pri tako skromnem opisu dejanja, kot je naveden v prvostopnem krivdnem izreku, ni mogoče razlagati kot dejanje, s katerim je kako drugače prizadel spolno nedotakljivost oškodovanke, ki še ni bila stara 15 let.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo plačila prvih štirih izdanih računov, torej glavnice v skladu s prvim odstavkom 287. člena OZ, saj je upoštevalo trditve tožene stranke, kaj je plačala, in v tem obsegu tudi tožbo štelo za umaknjeno.
ZPP člen 108, 110, 110/3, 224, 224/4. Sodni red (1995) člen 215, 216, 217, 218, 219.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - podaljšanje roka za dopolnitev vloge - predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - dokazilo o oddaji pošiljke - javna listina - dohodni zaznamek
Stranka mora predlagati podaljšanje roka, preden se ta izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Če to stori kasneje, je tak predlog neupošteven, saj je rok že iztekel in ga zato že po naravi stvari ni več mogoče podaljšati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - tekoče poslovanje - plačilo sodne takse - prednost drugih terjatev - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Iz priloženih bančnih izpiskov izhaja, da je imela tožena stranka v mesecu novembru 2017, decembru 2017 in januarju 2018 prilive na svojem transakcijskem računu. Tožena stranka torej sredstva za plačilo sodne takse ima, pri čemer pa se njenemu plačilu ne more izogniti z navedbami, da je ta sredstva porabila za tekoče poslovanje. Tudi plačilo sodne takse namreč predstavlja tekočo obveznost in zato plačevanju drugih obveznosti ni mogoče dati prednosti pred plačilom sodne takse. Izjema od tega pravila bi veljala le v primeru, če bi tožena stranka s plačilom sodne takse (namesto drugih obveznosti) realno in konkretno ogrozila svojo dejavnost.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zahteva za preiskavo - znaki kaznivega dejanja
Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Sodišče prve stopnje mora namreč vselej ob vložitvi zahteve za preiskavo preizkusiti ali ima opis osumljencu očitanega kaznivega dejanja vse njegove zakonite znake, pri tem pa ugotavljanje utemeljenega suma ni odločilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011222
KZ-1-UPB2 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP-UPB8 člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno na način, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je ugotovilo, da je priznanje podprto z drugimi dokazi, ki jih tudi navaja v razlogih napadene sodbe ter zaključuje, da je na podlagi sprejetega priznanja obdolženca in vseh dokazov, ki so takšno priznanje podprli obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe dokazano tako v objektivnem, kot subjektivnem pogledu.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrženje obtožnega predloga - pravočasnost predloga za pregon
Glede na navedeno in ker je predlagatelj izvenzakonski partner oškodovanke D.C., je zato bil tudi formalno upravičen podati predlog za pregon, kot to pravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zato odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa glede na navedeno zmotna oziroma vsaj preuranjena, saj iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi oškodovanka nasprotovala podanemu predlogu.
ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 180/2, 451.
vročanje sodnih pisanj - dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujna zadeva
V zadevah, ki niso nujne, se v času sodnih počitnic ne vroča. Če pa sodišče kljub temu sodno pisanje v taki zadevi vroči, je stranka varovana tako, da rok, določen v tem sodnem pisanju, ne teče do izteka sodnih počitnic.
zapisnik o zasegu predmetov - predlog za izločitev dokazov
Zapisnik o zasegu predmetov, tedaj ko je ta opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Če že, je predmet splošne prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP, o kateri pa se posebej ne odloča. Nenazadnje že zato, ker sodišče pred odločanjem v katerikoli fazi kazenskega postopka ne more vedeti, če sploh in na katere dokaze bo sodno odločbo oprlo, niti mu to sme biti z odločbo pritožbenega sodišča kakorkoli nakazano.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - oprostitev plačila sodnih taks
Tožeča stranka je takoj, ko je bila seznanjena z okoliščinami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene prošnje za oprostitev plačila sodne takse, pojasnila dejansko stanje in ga dokazala. Ob dejstvu, da je znesek 23.062,88 EUR dejansko predstavljal njen kredit za plačilo računov za sodne stroške, ki so že zapadli, je pritožbeno sodišče na podlagi pritožbi predloženih dokazov ugotovilo drugačno dejansko stanje in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
Na glavni obravnavi na kateri je tožilec spremenil obtožbo, je sodišče spremembo obtožbe obdolžencu predočilo in ta je izjavil, da jo razume in tudi ni predlagal glede na spremembo nobenih novih dokazov. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je bila sprememba obtožbe nezakonita in da bi sodišče prve stopnje moralo v razlogih napadene sodbe navesti zakaj je spremembi obtožbe sledilo, nima prav, in se tako v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o krivdi, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel.