ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1. ZNP člen 33, 33/3.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe - iztek roka na dela prost dan - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Izpodbijani sklep je bil petemu nasprotnemu udeležencu vročen 10. 11. 2017. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je iztekel v ponedeljek, 27. 11. 2017 (ker je bila 15. dan roka sobota, glej četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 5. 12. 2017, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - pogoji za zavarovanje
Upnik je tisti, ki sprejme odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo) ali bo predlagal ustanovitev zastavne pravice, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).
ZDR-1 člen 203, 207, 207/3.. ZDSS-1 člen 6, 44, 44/2.. ZPP člen 180, 180/3.. URS člen 76.. ZKolP člen 3, 3/2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 29, 29/3, 29/3-2.
Panožna kolektivna pogodba nalaga delodajalcu obračun in odvod sindikalne članarine, zato je v zvezi s tem vprašanjem predmetni spor šteti za kolektivni delovni spor po a) točki 6. člena ZDSS-1, ker gre za spor o izvrševanju kolektivne pogodbe. Glede na trditve predlagatelja v predlogu o spornih ravnanjih nasprotnega udeleženca (izvajanje pritiska na člane sindikata s strani nasprotnega udeleženca, nagovarjanje članov predlagatelja k izstopu iz članstva, izpisovanje članov predlagatelja, …) pa se po stališču pritožbenega sodišča predmetni spor (vsaj delno) uvršča tudi med spore o pristojnosti sindikata v zvezi z delovnim razmerji po e) točki 6. člena ZDSS-1. Zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca bi namreč posegala tudi v avtonomijo sindikata, v pravice delavcev iz delovnega razmerja do svobodnega včlanjevanja v sindikalne organizacije (76. člen URS.) in s tem tudi v pristojnosti sindikata, ki jih ima ta v zvezi s svojimi člani, torej delavci.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011349
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je do poškodbe tožnikovega kolena prišlo zaradi udarca stopnice vagona ob njegovem zanihanju po spetju z drugim vagonom, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo. Spajanje dveh težkih vagonov, ki jih delavec ne more upravljati z lastnim telesom in tako kljub skrajni skrbnosti njihovih premikov ne more imeti pod neposrednim nadzorom, je delo s povečano nevarnostjo za nastanek poškodb. To pa terja presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih odgovornosti ne glede na krivdo.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odvetnik kot pooblaščenec - nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe - naknadna odobritev pravdnih dejanj - soglasje novega toženca za vstop v pravdo
Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009259
ZPrCP člen 19, 19/3, 19/5. ZPP člen 213, 213/1, 337, 337/1. OZ člen 132. URS člen 33, 34, 72. Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 49.
odstranitev zapuščenega vozila - lastnik vozila - dolžnost lastnika - hramba zaseženega vozila - pravica do zasebne lastnine - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - nesklepčnost tožbe - pravno odločilna dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da tožnik ni odgovoren za prekršek, opredeljen v petem odstavku 19. člena ZPrCP, je kot lastnik za odstranitev zapuščenega vozila dolžan poskrbeti - v roku treh dni po tem, ko je bila odstranitev pisno odrejena.
stroški nepravdnega postopka - založitev predujma za delo izvedenca - smiselna uporaba določb ZPP
Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnje omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Ker je tožnica v spornih dneh neupravičeno predčasno zapustila delovno mesto, je s tem kršila 33. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga vestno opravljanje svojega dela skladno z organizacijo dela in poslovanja delodajalca. Taka kršitev na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010530
KZ člen 27, 111, 111/1, 111/1-4, 112, 112/6, 234, 234/2. ZKP člen 139, 357, 357/1, 357/1-3.
smrt obdolženca - ustavitev kazenskega postopka - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna kazenska sodba - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pomoč pri kaznivem dejanju
Ker je obdolženčeva smrt povsem samostojni razlog za ustavitev kazenskega postopka po 139. členu ZKP, v posledici opravičuje izdajo posebnega sklepa, ne glede na fazo, v kateri se posamezni postopek nahaja.
URS člen 158. ZIZ člen 56, 56/1, 59. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ničnost izvršilnega naslova - vezanost na sklep o izvršbi - tožba na nedopustnost izvršbe
Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe. Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na način kot je pojasnjen v VSM sklepu I Ip 289/2017, na katerega se dolžnik sklicuje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
vmesna sodba - smučarska nezgoda - organizacija učenja smučanja - krivdna odgovornost učitelja - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - izvedensko mnenje
Ugotovitvi, da je otrok, ki že glede na svojo starost (in ne le glede na tedanje smučarske sposobnosti) še ni bil sposoben predvidevanja in hitrega reagiranja na neobičajne situacije, potreboval navodila med samo vožnjo, in da mu teh učiteljica zaradi prevelike razdalje ni mogla dati (in mu jih glede na to, da kritične situacije sploh ni opazila, tudi ni dala), dajeta podlago za prepričljiv sklep, da je bilo ravnanje učiteljice, za katerega odgovarja pritožnik, nedopustno in da je podana vzročna zveza med njim in nastankom škode. Če bi vozila v krajši razdalji za učencem, bi imela možnost, da bi se z ustreznimi navodili otroku sproti odzivala na kritične situacije, s tem pa bi bistveno zmanjšala možnost nastanka škode. V takem položaju bi se drugi toženec lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal bodisi da pravila stroke ne zahtevajo kratke razdalje med učencem in učiteljem, bodisi da so bile otrokove (splošne in smučarske) sposobnosti take, da med vožnjo ni več potreboval navodil. Šele v tem primeru bi bilo mogoče škodni dogodek pripisati naključju, za kar se zavzema drugi toženec.
ZPP člen 158, 158/1, 188. ZIZ člen 38, 43, 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe
V procesnem položaju, ko je sodišče po umiku predloga nadaljevalo postopek po določbah ZPP (pa čeprav v izvršilnem spisu - odločilo je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno za nadaljevanje pravdnega postopka, centralni oddelek za verodostojno listino pa je oddelek tega sodišča), je treba kot pravno podlago za odločanje o stroških ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti ustrezne določbe ZPP in ne 38. člena ZIZ
ZPP člen 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 56, 56/2. ZD člen 142.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - zakonska domneva - z delom pridobljeno premoženje - sredstva, pridobljena z delom - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - kredit - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - tekoče potrebe družine - razpolaganje s skupnim premoženjem - načelo enakopravnega obravnavanja strank - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Če bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva toženko pozivalo, da zanika tožbeno trditev, da so bila v izvenzakonski skupnosti z delom pridobljena sredstva porabljena za potrebe življenja v izvenzakonski skupnosti ali za potrebe skupnega premoženja, in navede, kako so bila porabljena, bi kršilo načelo enakopravnega obravnavanja strank.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - pravni posli med zakoncema - obličnost kot pogoj za veljavnost posla - notarski zapis pogodbe - uporabnina - prekluzija
Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva, da mu je toženka dolžna plačati 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2013 dalje do plačila. Prvotno je primarni zahtevek utemeljeval (le) na na pogodbeni podlagi, to je Sporazumu, ki sta ga stranki sklenili 29. 6. 2011. Sodišče je zahtevek na tej podlagi zavrnilo, ker je ugotovilo, da Sporazum (o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem), ki sta ga sklenili pravdni stranki, po vsebini predstavlja dogovor glede urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema. Takšen dogovor mora biti v skladu s 1. točko 47. člena ZN sklenjen v obliki notarskega zapisa. V skladu z 48. člena ZN so pravni posli iz 47. člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, nični. Sodišče je zato, ker Sporazum ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, zaključilo, da tožnik od toženke na njegovi podlagi plačila uporabnine za stanovanje ne more zahtevati.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - pristnost podpisa oporočitelja - dedna pravica - manj verjetna pravica - stranka, katere pravica je manj verjetna - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zapuščinsko sodišče pri presoji, čigava pravica je manj verjetna, upošteva predvsem načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Tako se šteje, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na oporoko, v primerjavi s tistim, katerega pravica se opira na zakon. Tudi pravica dedičev bližnjega dednega reda je verjetnejša kot pravica dedičev bolj oddaljenega dednega reda.
Ker sporna oporoka po videzu in vsebini nima očitnih pomanjkljivosti, bodo morali oporoko izpodbiti pritožniki, ki zatrjujejo njeno neveljavnost. Dejstvo, da so pritožniki glede tega vprašanja soglasni, pri tem ni odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009258
ZPP člen 155, 214, 214/2, 300, 300/1, 337. ZGJS člen 64, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 243. ZRPPN člen 16. ZOR člen 60. ZDen člen 3, 4, 64. ZD člen 132.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - pogoji za združitev pravd - pogodba namesto razlastitve - javni interes - javni interes za razlastitev - kavza pogodbe - pritožbene novote - ničnost - uveljavljanje ničnosti - izpodbojnost - uveljavljanje izpodbojnosti - stroški postopka - potrebni stroški
Tožeča stranka in njeni pravni predniki so na podlagi pogodb namesto razlastitve na spornem zemljišču pridobili pravico uporabe, z lastninjenjem pa na osnovi zakona lastninsko pravico. Nepravilno je pritožbeno stališče, da je bila do lastninjenja upravičena zgolj oseba, v korist katere je bila lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi.
Toženčev pravni prednik ob svoji smrti ni bil lastnik spornega zemljišča, ker ga je za časa življenja odsvojil s pogodbama namesto razlastitve. Kljub temu, da zemljiškoknjižni vpis na osnovi navedenih pogodb ni bil izvršen, je bila pravica uporabe prenesena na pravnega prednika tožeče stranke. Vpis v zemljiško knjigo namreč v družbeno-lastninskem sistemu ni bil konstitutivne narave. Razen tega je do prehoda iz zasebne v družbeno lastnino prešlo s pogodbama namesto razlastitve, katerih učinki so, skladno s sodno prakso, primerljivi z razlastitvijo, torej z odločbo državnega organa. Ker pokojni ob svoji smrti ni bil lastnik spornih nepremičnin, ti dve nepremičnini nista sodili v zapuščino in z dedovanjem nista prešli v toženčevo last (132. člen ZD). Sklep o dedovanju, v katerem sta nepremičnini navedeni kot zapustnikovo premoženje, je zgolj deklaratorne narave; ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Stranka je upravičena le do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da tožeča stranka ni bila dolžna podajati le pravno odločilnih dejstev, ampak se je bila dolžna odzvati tudi na navedbe tožene stranke. Nezanikana dejstva se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. čl. ZPP). Tožena stranka je pravno odločilna dejstva navajala v odgovoru na tožbo; tožeča stranka se je nanje odzvala s prvo pripravljalno vlogo, katere stroški so ji z izpodbijano sodbo priznani. Pravno odločilna dejstva pa je tožena stranka navajala tudi v vlogi z dne 7. 6. 2016. V tej vlogi se je tožena stranka sklicevala tudi na novo pravno podlago zahtevka (ZDen). Na nova dejstva in dodatno pravno interpretacijo se je bila tožeča stranka dolžna odzvati, saj bi v nasprotnem primeru zanjo lahko nastale neugodne posledice. Druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 20. 12. 2016 je bila torej potrebna; ne zaradi novo postavljenega dodatnega zahtevka - tega bi tožeča stranka lahko podala že v tožbi - ampak zaradi pravno relevantnih navedb tožene stranke v vlogi z dne 7. 6. 2016.