vdovska pokojnina - odmera vdovske pokojnine - sporazum s srbijo
Čeprav se je tožničinemu možu po začasni odločbi izplačevala starostna pokojnina, priznana za skupno dobo, in bi se mu tudi, če bi bila preračunana za slovensko dobo, še vedno izplačevala za skupno dobo, ta pokojnina, torej ne more predstavljati osnove za odmero tožničine vdovske pokojnine. Pokojnina, ki se je pokojnemu tožničinemu možu še naprej izplačevala, je bila odmerjena pred uveljavitvijo Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum) na podlagi 39. člena ZPIZ z upoštevanjem skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Srbiji in Sloveniji, in se je možu zaradi načela varstva pridobljenih pravic iz 5. odstavka 38. člena Sporazuma le izplačevala. Vendar pa so po Sporazumu varovane le pridobljene pravice pokojnega moža, ne pa tudi vdovska pokojnina, ki je tožničina izvedena pravica. Do izplačevanja pokojnine, ki je odmerjena v višini glede na skupno dobo, je bil torej upravičen le pokojni mož.
Pokojni mož je imel na dan smrti na podlagi 38. člena Sporazuma lahko le pravico do pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe, usklajene na dan smrti, čeprav te toženec še ni odmeril s končno odločbo in čeprav se mu je tudi z začasno odločbo izplačevala prvotno priznana pokojnina, odmerjena ob upoštevanju skupne dobe. Vdovska pokojnina je bila tožnici pravilno in zakonito odmerjena od pokojnine, odmerjene na podlagi slovenske dobe.
odgovor upnika na ugovor tretjega - obrazloženost vloge - povrnitev izvršilnih stroškov
Določila v 6. točki tar. št. 27, ki opredeljuje enotno (najvišjo) nagrado za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo, lahko pravilno razumemo le, če upoštevamo namensko razlago (nagrada glede na zahtevnost opravila) in argument koherence (zahteva po ujemanju posameznih določb o odvetniški nagradi z zakonskim sistemom pravnih sredstev). Edina zakonska zahteva za odgovor na ugovor tretjega je ta, da upnik poda nasprotovanje ugovoru, s čimer doseže odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega, ne da bi se sodišče spuščalo v presojo utemeljenosti (drugi odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v nadaljevanju ZIZ). Nasprotovanja upnik ni dolžan utemeljiti, s čimer gre za neobrazloženo vlogo, za katero zadošča gola izjava upnika o nasprotovanju. Drugače velja za upnikov odgovor na ugovor dolžnika, ki mora biti obrazložen (tretji odstavek 58. člena ZIZ), sodišče pa nadalje vsebinsko presoja utemeljenost ugovora. Obrazložen mora biti tako ugovor dolžnika, kot tudi ugovor tretjega (drugi odstavek 53. ter prvi in peti odstavek 64. člena ZIZ). Po pojasnjenem odgovor upnika na ugovor tretjega po zahtevnosti ne dosega preostalih vlog v ugovornem postopku iz 6. točke tar. št. 27.
družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - sklep uprave - knjiga sklepov
Iz prvega odstavka 526. člena ZGD-1 namreč izhaja, da mora družbenik vse odločitve vpisovati v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najkasneje do vpisa družbe v sodni register. Vsi sklepi (edinega) družbenika morajo biti dokumentirani, namen vpisovanja sklepov pa ni varstvo samega družbenika ali njegovih sopogodbenikov, ampak zlasti varstvo tretjih oseb, da se lahko zanesejo na gospodarski položaj enoosebne družbe. V skladu s citirano določbo ZGD-1 sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
Zakon omenjeno družbenikovo dolžnost zelo strogo sankcionira in ne pušča dvomov o (ne)veljavnosti takšnega sklepa. To pa pomeni, da sklep (edinega) družbenika tožnice z dne 5. 1. 2015 nima pravnega učinka, kot takšen pa ne more predstavljati ustrezne pravne podlage za odobritev že vložene tožbe po 263. členu ZGD-1.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - stiki z otrokom - varstvo in koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Razpad partnerske zveze in posledično zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu samo po sebi ne pomeni, da drugemu staršu pripada manj stikov, kot jih predstavlja polovica otrokovega časa. V pravico do stika se lahko poseže (tj. omeji) le, če stik oziroma njegov obseg otroka ogroža. Če ni posebnih razlogov na strani tega starša ali na strani otroka, je prav, da imata med seboj kar čim več stikov. To je otroku v dolgoročno korist. Vstop v šolo pretrese in predrugači dotedanji življenjski ustroj otroka, vendar to ne sme biti izgovor, da se stiki med otrokom in staršem, s katerim ne živi, zmanjšajo. Tudi ta starš je in bo del otrokovega življenja, zato je prav, da pomembno vlogo odigra tudi pri/po vstopu otroka v šolo. Prav je tudi, da se otrok za šolo pripravlja pri obeh, da pri obeh dela domače naloge, se zjutraj zbudi pri enem in pri drugem ter se od tam odpravi v šolo. Nočni stiki so izjemno pomemben del stikovanja in zanje ne otrok ne starš, s katerim otrok ne živi, ne smeta biti prikrajšana, če niso podane kakšne posebne okoliščine, ki to preprečujejo.
V družinskopravnih zadevah za odločitev sodišča izvedensko mnenje ni nujno potrebno. Praviloma zadošča že strokovno mnenje centra za socialno delo, za postavitev izvedenca pa se sodišče odloči glede na (sporne) navedbe pravdnih strank in če so izkazane kakšne posebne okoliščine na strani otroka ali staršev.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009464
SPZ člen 179, 179/1, 180. OZ člen 59, 311, 312. ZIZ člen 107, 107/1.
sredstva izvršbe - zastava terjatve - rubež terjatve - odstop terjatve v zavarovanje - bodoča terjatev - več upnikov
Predmet odstopa terjatve v zavarovanje je lahko tudi bodoča terjatev. Zavarovanje z bodočo terjatvijo učinkuje le, če zastavitelj naknadno dejansko pridobi terjatev.
Tudi v izvršilnem postopku lahko upnik predlaga kot sredstvo izvršbe bodočo terjatev svojega dolžnika do njegovega dolžnika.
Terjatev, ki je bila zarubljena, v času izdaje sklepa o njenem rubežu sploh še ni nastala.
Ko pa je terjatev upnika H. do tožeče stranke iz naslova prodane električne energije nastala, je v istem naslednjem trenutku začela učinkovati a.) njegova izjava toženi stranki o prenosu te terjatve nanjo; nastopile pa so tudi b.) posledice iz 107. člena ZIZ. Ker se učinki in posledice, ki so nastopile v istem trenutku, med seboj izključujejo, pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti tudi na vprašanje, kateri upnik ima na terjatvi prednost.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009386
SPZ člen 16, 16/2, 17.
tožba na nedopustnost izvršbe - samostojna stvar - sestavina stvari - pritiklina - dokazovanje z izvedencem - pravno vprašanje
Vprašanje, ali je predmetna nadgradnja za vleko težkih vozil sestavina vozila, ki je zaradi trajne spojenosti z njim prenehala biti samostojen predmet stvarnih pravic, ali pa „zgolj“ pritiklina, ki takšno samostojnost ima, je stvarno- (oziroma civilno-) pravne narave. Iskanje odgovora na takšno vprašanje sodi prvenstveno v domeno sodišča, ki je v konkretnem primeru to lahko storilo, ne da bi bilo za to potrebno (kot je to tožnica predlagala v postopku na prvi stopnji oziroma kot pri tem še vedno vztraja v pritožbi) angažirati izvedenca avtomobilske stroke. Ker gre za okoliščine, ki imajo izključno upravno-pravno naravo, je iz istega razloga nebistveno tudi pritožbeno izpostavljanje, da je kamion registriran skupaj z nadgradnjo in da ta nima lastne identifikacijske številke.
ZD člen 4a, 22, 22/2, 210, 210/3. ZD-C člen 2. ZZZDR člen 12, 20, 32.
dedovanje - spor o uporabi prava - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - ugotovitev obstoja dedne pravice - formalno obstoječa zakonska zveza - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da se E. E., ki izpodbija dedno pravico zapustnikovi vdovi, smiselno sklicuje na 22. člen ZD. Ta v tretji točki drugega odstavka določa, da zakonec nima dedne pravice, če je njegova življenjska skupnost po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Zapuščinsko sodišče se pravno zmotno sklicuje na navedeno materialno pravno podlago. Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti po tem določilu ne pomeni vzpostavitve dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po drugem odstavku 10. člena ZD, sedaj po 4.a členu ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji. Ta določba na odločitev v obravnavani zapuščinski zadevi ne more imeti nikakršnega vpliva. Citirana določba bi prišla v poštev le, če bi zakonita dediča, torej otroka zapustnika, oporekala njegovi zakoniti ženi dedno pravico. Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da zapustnikova žena nima dedne pravice, to ne pomeni, da bi se s tem vzpostavila dedna pravica zunajzakonske partnerice zapustnika. Dodatni argument za takšno pravno tolmačenje pritožbenega sodišča je ta, da tudi če bi bilo v konkretnem primeru E. E., ki zatrjuje izgubo dedne pravice zapustnikove žene po 22. členu ZD, dopustno vložiti takšno tožbo, v primeru uspeha ne bi mogla priti do rezultata, ki ga zasleduje. Namreč tudi če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova žena izgubila dedno pravico po 22. členu ZD, bi bila zakonska zveza med njima do zapustnikove smrti še vedno v veljavi, torej bi bilo tudi v tem primeru nujno upoštevati zakonski zadržek iz drugega odstavka 10. člena ZD, sedaj 4.a člena ZD. Čeprav bi se izkazalo, da je E. E. z zapustnikom res živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, zaradi zakonskega zadržka ne more postati njegova zakonita dedinja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00020322
ZPP člen 116, 142, 142/4, 149., 224, 339, 339/2. 339/2-8.. ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10.. ZZK-1 člen 120, 120/3, 125a, 125a/7.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Nasprotna udeleženca, ki sta vložila ugovor skupaj, sta, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo z nalogom za plačilo sodne takse k plačilu sodne takse pozvati oba nasprotna udeleženca. Ker je sodišče prve stopnje štelo ugovor nasprotne udeleženke za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa za ugovor, ne da bi nasprotno udeleženko pozvalo k plačilu sodne takse (pozvalo je le nasprotnega udeleženca), ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana absolutna kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 310, 324, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 362, 362/1. ZVEtL člen 7.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obstoj lastninske pravice na stavbišču - razveljavljena odločba o glavni stvari - ponovno sojenje o isti zadevi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi - kriterij obrazloženosti - manjkajoči razlogi - dokazna ocena - razlaga določila pogodbe - predmet kupoprodajne pogodbe - pogodbena volja strank
Pritožniki pravilno opozarjajo, da je bila prejšnja odločitev prvostopenjskega sodišča s strani pritožbenega sodišča v celoti razveljavljena, zato pravno gledano ne obstaja več. Četudi je prejšnjič pritožbeno sodišče ugotovitvam in razlogom pritrdilo, to sodišča prve stopnje ne odvezuje dolžnosti, da ob ponovnem odločanju vprašanja ponovno presoja in o tem navede tudi razloge (pa čeprav enake kot ob prvem sojenju). Sicer stranki odvzame možnost, da se (tudi) zoper ta del odločitve (ponovno) pritoži, onemogoči pa je tudi (ponoven) pritožbeni preizkus. Sklicevanje na razloge, ki so bili navedeni v razveljavljeni odločbi, tako ne zadostuje.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - kolektivna organizacija
Odgovor na vprašanje, ali so se na prireditvi predvajali komercialni ali nekomercialni fonogrami, ni stvar terenskega zastopnika, od katerega tudi ni mogoče pričakovati, da bi znal pojasniti, katera glasba se predvaja in kje jo je mogoče najti.
Bistveno je, ali je šlo za glasbo, posneto in izdano v komercialne namene, ki je dostopna in ponujena javnosti v razumni količini. Ker je sodišče ugotovilo, da zvočni posnetek ni bil izdan z namenom tržne eksploatacije, temveč v namene izobraževanja udeležencev K., ne more biti deležen pravnega varstva komercialnega fonograma.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010926
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri snemanju glave volana. Podana je krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik v nesreči pri delu, saj tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja, ustreznega orodja za opravljanje dela - "snemalca" in ga ni poučila o varnem delu na način, da se opravilo - snemanje glave volana opravlja z vpetjem glave volana v primež.
Tožnik ni soprispeval k nastanku škode. Uporaba zaščitnih rokavic (iz blaga) nesreče pri delu ne bi preprečila, niti ne bi zmanjšala poškodbe.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 285, 337, 337/1. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 56, 56/2. ZD člen 142.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - zakonska domneva - z delom pridobljeno premoženje - sredstva, pridobljena z delom - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženje - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - kredit - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - tekoče potrebe družine - razpolaganje s skupnim premoženjem - načelo enakopravnega obravnavanja strank - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Če bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva toženko pozivalo, da zanika tožbeno trditev, da so bila v izvenzakonski skupnosti z delom pridobljena sredstva porabljena za potrebe življenja v izvenzakonski skupnosti ali za potrebe skupnega premoženja, in navede, kako so bila porabljena, bi kršilo načelo enakopravnega obravnavanja strank.
ZDR-1 člen 33, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - zdravstveno stanje delavca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je v dveh dneh samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznost opravljanja dela je temeljna obveznost delavca v skladu s 33. členom ZDR-1.
Izredna odpoved pogdobe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za njahujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, naj delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Pri pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predevsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti z delovnega razmerja. Drugi pogoj pa ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010459
ZIZ člen 20a. ZPP člen 274, 308, 319, 339, 339/2, 339/2-12.
procesne predpostavke za obravnavo tožbe - zavrženje tožbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - sodna poravnava - terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu - terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu - res transacta kot procesna ovira za sojenje - ničnost notarskega zapisa - poslovna sposobnost - nerazsodnost
Zaradi podobnosti med terjatvijo iz izvršljivega notarskega zapisa in terjatvijo, ki temelji na sodni poravnavi, pride v poštev analogna uporaba določbe 274. člena ZPP, po kateri je sklenjena sodna poravnava ovira za sojenje, njen obstoj pa ima za posledico zavrženje tožbe.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011349
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je do poškodbe tožnikovega kolena prišlo zaradi udarca stopnice vagona ob njegovem zanihanju po spetju z drugim vagonom, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo. Spajanje dveh težkih vagonov, ki jih delavec ne more upravljati z lastnim telesom in tako kljub skrajni skrbnosti njihovih premikov ne more imeti pod neposrednim nadzorom, je delo s povečano nevarnostjo za nastanek poškodb. To pa terja presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih odgovornosti ne glede na krivdo.
ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1. ZNP člen 33, 33/3.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe - iztek roka na dela prost dan - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Izpodbijani sklep je bil petemu nasprotnemu udeležencu vročen 10. 11. 2017. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je iztekel v ponedeljek, 27. 11. 2017 (ker je bila 15. dan roka sobota, glej četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 5. 12. 2017, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - načelo sorazmernosti
Ker toženci svojih dejanj, s katerimi nedvomno vznemirjajo lastninsko pravico tožnice, niti ne zanikajo, je glede na vse povedano utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj svoje terjatve.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - pomen vpisa v zemljiško knjigo - povrnitev pravdnih stroškov - kriterij uspeha v postopku - uspeh strank v postopku - neuspeh v postopku - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Zahtevo po vpisu v zemljiško knjigo, kot pogoja za pridobitev lastninske pravice, je potrebno presojati v kontekstu dejstva, da zemljiška knjiga v času sklepanja zavezovalnega posla (t. i. Dogovora iz leta 1992) ni imela pomena, kot ga ima nekje od leta 1995 dalje, saj vpisovanje nepremičnin v zemljiško knjigo v relevantnem obdobju ni bilo dosledno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožencu skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP naložilo v plačilo celotne pravdne stroške tožnice, ki je v celoti uspela s (podrednim) tožbenim zahtevkom. Temeljno pravilo o plačilu stroškov po uspehu, ki velja v pravdnem postopku, pomeni, da stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve materialnopravnih pravic nasprotne stranke pa jo je izgubil. Dejstva, kdo je izgubil pravdo, ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku, saj ta nadomesti zavrnjeni primarni zahtevek