DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011653
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).
Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.
Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP lahko stranke s pritožbo izpodbijajo sklepe sodišča prve stopnje, nimajo pa pravice s pritožbo izpodbijati sklepov pritožbenega sodišča, s katerim je le to odločalo o pritožbenem postopku zoper sklepe prvostopenjskega sodišča. Takšna pritožba je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP.
preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka - III. kategorija invalidnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost - potrebe preživninskega upravičenca
Preživninska zmožnost obeh staršev je enaka. Ker se bo finančno stanje matere poslabšalo (ugotovljena III. kategorija invalidnosti), in ob upoštevanju, da je celotno breme vzgoje in varstva na toženki, je materialnopravno pravilna odločitev, naj se preživninsko breme porazdeli tako, da oče krije 60% otrokovih mesečnih potreb, mati pa 40%.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - pravni posli med zakoncema - obličnost kot pogoj za veljavnost posla - notarski zapis pogodbe - uporabnina - prekluzija
Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva, da mu je toženka dolžna plačati 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2013 dalje do plačila. Prvotno je primarni zahtevek utemeljeval (le) na na pogodbeni podlagi, to je Sporazumu, ki sta ga stranki sklenili 29. 6. 2011. Sodišče je zahtevek na tej podlagi zavrnilo, ker je ugotovilo, da Sporazum (o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem), ki sta ga sklenili pravdni stranki, po vsebini predstavlja dogovor glede urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema. Takšen dogovor mora biti v skladu s 1. točko 47. člena ZN sklenjen v obliki notarskega zapisa. V skladu z 48. člena ZN so pravni posli iz 47. člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, nični. Sodišče je zato, ker Sporazum ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, zaključilo, da tožnik od toženke na njegovi podlagi plačila uporabnine za stanovanje ne more zahtevati.
nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - javna dražba - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - neuspela dražba - določitev pogodbene cene - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da lahko sodišče določi kot način prodaje nezavezujoče zbiranje ponudb le v primeru, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti. V primeru iz 2. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP odloči sodišče, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, če prodaja z javno dražbo ali z zbiranjem zavezujočih ponudb ni bila uspešna.
nujna pot - smotrnost poteka nujne poti - načelo sorazmernosti - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbi 88. in 89. člena SPZ uzakonjata ustavno načelo sorazmernosti, ki ureja harmonizacijo dveh nepremičninskih interesov, interesa predlagatelja in interesa nasprotnega udeleženca. Za odgovor na vprašanje, kdaj gre za nesorazmeren poseg v pravico nasprotnega udeleženca, je poleg intenzivnosti posega v lastninsko pravico, odločilnega pomena tudi položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto. Da gre pri parcelni številki 123/8 k. o. X v lasti nasprotnih udeležencev za dvorišče, v postopku ni sporno. Da naj nujna pot ne bi potekala preko dvorišč, o čemer je sodna praksa ustaljena, je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopenjsko sodišče. Vendar pa ta prepoved ni absolutna, kar je prav tako upoštevalo sodišče prve stopnje. Dovolitev tovrstne nujne poti je povezana z ugotavljanjem sorazmernosti. Prvostopenjsko sodišče je zapisalo, da so koristi, ki jih bosta imela predlagatelja, večje v primerjavi s škodo, ki je nastala nasprotnim udeležencem. Pri tem ni opravilo tehtanja sorazmernosti posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, niti ni obrazložilo, zakaj so koristi predlagateljev večje.
vmesna sodba - smučarska nezgoda - organizacija učenja smučanja - krivdna odgovornost učitelja - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - izvedensko mnenje
Ugotovitvi, da je otrok, ki že glede na svojo starost (in ne le glede na tedanje smučarske sposobnosti) še ni bil sposoben predvidevanja in hitrega reagiranja na neobičajne situacije, potreboval navodila med samo vožnjo, in da mu teh učiteljica zaradi prevelike razdalje ni mogla dati (in mu jih glede na to, da kritične situacije sploh ni opazila, tudi ni dala), dajeta podlago za prepričljiv sklep, da je bilo ravnanje učiteljice, za katerega odgovarja pritožnik, nedopustno in da je podana vzročna zveza med njim in nastankom škode. Če bi vozila v krajši razdalji za učencem, bi imela možnost, da bi se z ustreznimi navodili otroku sproti odzivala na kritične situacije, s tem pa bi bistveno zmanjšala možnost nastanka škode. V takem položaju bi se drugi toženec lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal bodisi da pravila stroke ne zahtevajo kratke razdalje med učencem in učiteljem, bodisi da so bile otrokove (splošne in smučarske) sposobnosti take, da med vožnjo ni več potreboval navodil. Šele v tem primeru bi bilo mogoče škodni dogodek pripisati naključju, za kar se zavzema drugi toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00009896
ZPP člen 67, 72, 87, 87/3, 105, 286b. OZ člen 1022. ZBPP člen 13.
pooblaščenec - pooblastilo - generalno pooblastilo - pogoji za veljavnost pooblastila - bistvene sestavine vloge - pristranskost sodišča - pouk o procesnih pravicah - grajanje procesnih kršitev - premoženjska škoda - stečaj glavnega dolžnika - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - trditveno breme - delno plačilo sodne takse - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - popolna oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse
Tožnik pred sodiščem prve stopnje ni vložil niti predloga za izločitev sodnice v smislu 72. člena ZPP niti predloga za delegacijo zadeve iz razloga smotrnosti oziroma drugih tehtnih razlogov v smislu 67. člena ZPP. Ker je bila v zadevi že izdana sodba, pritožnik s pritožbenimi trditvami, ki merijo na to, da bi bilo sodnico potrebno izločiti, ne more uspeti. Tak predlog je namreč prepozen. Ob tem velja dodati, da večje število postopkov (pravdnih, gospodarskih in kazenskih) samo po sebi ne daje podlage za dvom v nepristranskost sodnikov.
Glavni očitek tožnika je bil, da ga toženka ni obvestila o prijavljeni terjatvi. Ker pa tožnik ob tem ni trdil, da mu je zaradi toženkine opustitve nastala škoda, saj bi sicer sam prijavil terjatev v stečaju, je odločitev sodišča pravilna. Da bi tožnik uspel z zahtevkom, bi namreč moral izkazati tako protipravno ravnanje toženke kot tudi nastalo škodo in vzročno zvezo, česar pa ni storil. Trditi in dokazati bi tako moral, da bi v primeru, da bi vedel, da je tožnica prijavila terjatev, tudi sam prijavil morebitno regresno terjatev. Pritožnik tako že trditvenega bremena v pogledu nastale škode ni zmogel, zato je njegov zahtevek utemeljeno zavrnjen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine
Tožnik je v navedeni prometni nesreči utrpel obsežne in številne poškodbe, za katere sodna praksa oškodovancem prisoja od 64 do 115 povprečnih neto plač, zato je prisojena odškodnina, upoštevajoč visoko starost oškodovanca odražena v nižji višini, glede na vrsto in težo poškodb. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se starejši človek težje prilagaja novo nastalim razmeram in omejitvam. Sicer pa pritožba ne navede konkretnega primera iz sodne prakse, ki bi bil primerljiv s tožnikovim primerom in kjer bi bila prisojena odškodnina višja od konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010459
ZIZ člen 20a. ZPP člen 274, 308, 319, 339, 339/2, 339/2-12.
procesne predpostavke za obravnavo tožbe - zavrženje tožbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - sodna poravnava - terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu - terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu - res transacta kot procesna ovira za sojenje - ničnost notarskega zapisa - poslovna sposobnost - nerazsodnost
Zaradi podobnosti med terjatvijo iz izvršljivega notarskega zapisa in terjatvijo, ki temelji na sodni poravnavi, pride v poštev analogna uporaba določbe 274. člena ZPP, po kateri je sklenjena sodna poravnava ovira za sojenje, njen obstoj pa ima za posledico zavrženje tožbe.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odvetnik kot pooblaščenec - nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe - naknadna odobritev pravdnih dejanj - soglasje novega toženca za vstop v pravdo
Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.
stroški nepravdnega postopka - založitev predujma za delo izvedenca - smiselna uporaba določb ZPP
Smiselna uporaba določb ZPP pride v skladu s 37. členom ZNP v nepravdnem postopku v poštev zgolj v primerih, če z zadnje omenjenim (ali drugim) zakonom ni drugače določeno. ZNP predvideva za rešitev vprašanja založitve predujma za stroške izvedenca (v postopkih kot je predmetni) drugačno ureditev.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009703
ZOZP člen 18. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 352, 403, 963.
regresno upravičenje - cesija - škoda - neposredni zahtevek - renta - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - zastaranje - uporaba slovenskega prava - kolizijska pravila - sukcesivna škoda
V konkretnem primeru je ostalo nerazčiščeno, ali gre za situacijo, kot jo predvideva 85(a). člen Uredbe ES št. 883/2004 (cesijo), ali pa 85(b). člen Uredbe ES št. 883/2004 (direktni zahtevek). Iz trditev tožeče stranke sicer izhaja, da se je slednja sicer bolj sklicevala na subrogacijo oz. cesijo, vendar pa je tudi omenjala direktne zahtevke.
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011349
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je do poškodbe tožnikovega kolena prišlo zaradi udarca stopnice vagona ob njegovem zanihanju po spetju z drugim vagonom, je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo. Spajanje dveh težkih vagonov, ki jih delavec ne more upravljati z lastnim telesom in tako kljub skrajni skrbnosti njihovih premikov ne more imeti pod neposrednim nadzorom, je delo s povečano nevarnostjo za nastanek poškodb. To pa terja presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih odgovornosti ne glede na krivdo.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - kolektivna organizacija
Odgovor na vprašanje, ali so se na prireditvi predvajali komercialni ali nekomercialni fonogrami, ni stvar terenskega zastopnika, od katerega tudi ni mogoče pričakovati, da bi znal pojasniti, katera glasba se predvaja in kje jo je mogoče najti.
Bistveno je, ali je šlo za glasbo, posneto in izdano v komercialne namene, ki je dostopna in ponujena javnosti v razumni količini. Ker je sodišče ugotovilo, da zvočni posnetek ni bil izdan z namenom tržne eksploatacije, temveč v namene izobraževanja udeležencev K., ne more biti deležen pravnega varstva komercialnega fonograma.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010926
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri snemanju glave volana. Podana je krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik v nesreči pri delu, saj tožniku ni zagotovila varnega delovnega okolja, ustreznega orodja za opravljanje dela - "snemalca" in ga ni poučila o varnem delu na način, da se opravilo - snemanje glave volana opravlja z vpetjem glave volana v primež.
Tožnik ni soprispeval k nastanku škode. Uporaba zaščitnih rokavic (iz blaga) nesreče pri delu ne bi preprečila, niti ne bi zmanjšala poškodbe.