ZFPPIPP člen 444, 444a. ZGD člen 418, 522. ZPP člen 208, 208/1.
prenehanje družbe - redno prenehanje družbe z likvidacijo - pravno in procesno nasledstvo
Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala.
V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.
Plačilne liste, iz katerih so sicer razvidni zneski dnevnic za opravljene prevoze v tujini, niso dokazila o plačilu teh stroškov. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati zahtevana zneska iz naslova dnevnic.
Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve. Če uživalec delne pokojnine spremeni obseg zavarovanja, se spremeni tudi višina delne pokojnine. Glede na spremenjen obseg zavarovanja se odmeri od starostne ali predčasne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve. Spremenjeni znesek delne pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011653
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).
Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.
Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009383
OZ člen 15, 190, 619.
sklenitev pogodbe o delu - ustna oblika - neupravičena pridobitev - zastaranje - konkretizirano ugovarjanje - izdaja računa - plačilo dela in materiala - pomanjkanje trditev
Najkasneje na glavni obravnavi, kamor je sodišče prve stopnje toženca pravilno povabilo, bi izdanemu računu še lahko ugovarjal. Vendar naroka za glavno obravnavo se toženec ni udeležil. Razlog, ki ga pojasnjuje v pritožbi, "da se z gospodom T. ne želi več srečati zaradi neresničnih izjav, ki jih daje na sodišču" je za odločitev o pritožbi nepomemben. Ob pomanjkanju ustreznih navedb je pritožbeno sodišče moralo šteti, da toženec ve, kolikor od zatrjevanih 10.671,79 EUR odpade na delo in koliko na material, za katerega on zatrjuje, da ga je bil preko tožeče stranke vložil v montažo kolektorjev na svoji hiši po tistem, ko je on osebno toženi stranki nakazal 11.389,52 EUR.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kaj drugega za pogodbo o delu ne velja. Zato se pritožbenim zatrjevanjem, da tožena s tožečo stranko ali pa njenim zakonitim zastopnikom ni sklenila nobene pisne pogodbe, na odločitev o pritožbi nima vpliva.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - prispevki za socialno varnost - poklicni vojak - poklicno zavarovanje - pokojninski načrt - odkupna vrednost
Ker so bila glede postopka pri izplačilih odkupne vrednosti pogodbena določila, določena tako v Pokojninskem načrtu, kakor v Pravilih upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije - SODPZ, jasna in določajo glede pravočasnosti podaje zahtevka oddajo zahtevka in ne prejem zahtevka in seznanitev z zahtevkom s strani drugo pogodbenice, je potrebno v skladu z navedenim uporabiti oddajno teorijo. Po tej teoriji pa se šteje, da je tožnik svoj zahtevek na predpisanem obrazcu (obrazec 12 SODPZ) oddal pravočasno, ko ga je toženi stranki posredoval priporočeno po pošti spornega dne in se šteje, da ga je tega dne tožena stranka tudi prejela.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 14.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
V sporni zadevi gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka.
Res zoper sklep o založitvi dodatnega predujma tožena stranka ni imela pritožbe, ker zoper sklep procesnega vodstva v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Vendar pa to ne pomeni, da stranka ni dolžna takoj, ko meni, da je prišlo do postopkovnih kršitev, le-teh uveljaviti takoj, v izogib prekluziji uveljavljanja procesnih kršitev (breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev).
Grajanje procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pomeni, da je stranka kršitev dolžna uveljaviti takoj, ko ima možnost kršitev ugotoviti. Tožena stranka se je z odločitvijo o založitvi dodatnega predujma seznanila z vročitvijo sklepa, ki mu je bila hkrati priložena tudi vloga izvedenca. Tako se je seznanila z razlogi sodišča za takšno odločitev in z razlogi izvedenca, ki so to odločitev sodišča pogojevali. Tožena stranka se je na nepravilnosti sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa in na neustreznost izvedenčeve ocene predvidenih stroškov sklicevala več kot štiri mesece po izdaji sklepa o založitvi predujma in sicer šele v pripravljalni vlogi, vloženi na glavni obravnavi dne 19. 5. 2017 oziroma na tej obravnavi, kar pa po presoji sodišča druge stopnje ni v okviru standarda uveljavljanja procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pri čemer tožena stranka tudi ni zatrjevala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka - III. kategorija invalidnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost - potrebe preživninskega upravičenca
Preživninska zmožnost obeh staršev je enaka. Ker se bo finančno stanje matere poslabšalo (ugotovljena III. kategorija invalidnosti), in ob upoštevanju, da je celotno breme vzgoje in varstva na toženki, je materialnopravno pravilna odločitev, naj se preživninsko breme porazdeli tako, da oče krije 60% otrokovih mesečnih potreb, mati pa 40%.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izločitev izvedenca
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane in ni šlo za nujno zdravljenje je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso bili izpolnjeni ter je sodišče tako utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ, ki ureja možnost ambulantnega zdravljenja v drugi državi, tožnik ni upravičen.
predlog za obnovo postopka - kriva izpovedba priče ali izvedenca - ponarejena listina - zavrnitev predloga
Tožnik je predlog za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP utemeljeval s stališčem, da sta bili izpovedbi obeh izvedencev krivi, ker nista v času izdelave izvedenskega mnenja in zaslišanja imela možnost objektivnega vpogleda v njegovo zdravstveno stanje, medtem ko 6. točko prvega odstavka 394. člena ZPP s stališčem, da se sodni odločbi opirata na listino (izvedensko mnenje), v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena obnovitvena razloga nista podana, saj v primeru navedenih razlogov za obnovo postopka gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
ZIZ člen 58, 58/1. ZPP člen 408, 408/3, 406, 406/2.
izterjava preživnine - umik predloga za izvršbo - pravica do meritorne odločitve - odločitev o ugovoru - polnoletnost preživljanca - odgovor na ugovor - izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Preiskovalna pooblastila ima sodišče le v izvršilnem postopku, v katerem se varuje interese mladoletnega otroka, preživninskega upravičenca. S polnoletnostjo posebno varstvo otrokovih koristi ugasne, zato preživninski upravičenec kot stranka prevzame tudi polno odgovornost za procesna ravnanja v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev v postopku, tako tudi za pravne posledice opustitve odgovora na ugovor.
neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost pooblaščenca - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Vzrok zamudi ni ravnanje poštne delavke, saj je ta pisanje takoj vrnila pooblaščencu in mu na ta način omogočila pravočasno popravo napake, temveč je napako mogoče pripisati le pooblaščencu in neustrezni organizaciji njegovega poslovanja.
poprava sodbe - popravni sklep - očitna pomota - postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje po prostem preudarku - stroški postopka - odločanje o stroških postopka - uspeh v postopku
V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote v sodbi. Zakonsko pooblastilo sodišču, da odpravi napake, ni omejeno le na popravo napak v obrazložitvi, temveč tudi v izreku.
Sodišče v družinskopravnih zadevah odloča po prostem preudarku, ki mu ga je zakonodajalec zaupal v 413. členu ZPP. To je pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče. Uspeh v postopku je le ena izmed okoliščin, ki jo lahko sodišče upošteva, ko odloča o stroških po 413. člen ZPP, ne more pa biti ena in edina okoliščina. Nasprotno stališče bi vodilo v dejansko uporabo 154. člena ZPP, s čimer bi bila določba 413. člena ZPP, ki je lex specialis, izigrana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011017
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.. ZJU člen 24, 24/3.. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi ni izpolnjen, ker je tožnik, kljub priznanju kršitve, 26. 2. 2015 vse do prenehanja delovnega razmerja 23. 6. 2015 opravljal svoje delo. ZDR-1 v tretjem odstavku 110. člena določa, da delodajalec v primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, torej ne določa, da to mora storiti. Odločitev o tem prepušča delodajalcu, ki ima od ugotovitve razloga za izredno odpoved na voljo tridesetdnevni rok za podajo odpovedi. Poleg tega je treba upoštevati, da ima javni uslužbenec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do prenehanja delovnega razmerja zaradi pomanjkanja kadrov ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno do izteka odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009943
ZPP člen 189. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - stiki staršev z otrokom - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - pravica do stikov - otrokova korist - obstoj pravde - litispendenca - zavrženje predloga - umik predloga
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je v nepravdni zadevi, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, že v teku postopek za ureditev stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma v času počitnic. Zato je ravnalo pravilno, ko je predlog nasprotnega udeleženca zavrglo.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - premoženjsko stanje staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - brezposelnost preživninskega zavezanca - objektivne in subjektivne okoliščine - zdravstvene težave - dokazno breme
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca ne gre zgolj za vprašanje presoje objektivnega stanja trenutne zavezančeve (ne)zaposlenosti, temveč gre predvsem za vprašanje (ne)izkoriščenosti njegovega delovnega (pridobitnega) potenciala.
farmacevtski proizvodi - znamka - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka - zmeda v javnosti - vizualna in fonetična podobnost znakov - slušna podobnost znakov - zmotna uporaba materialnega prava
Na področju farmacevtskih znamk je običajno, da se kot znamka registrira beseda, ki uporabnikom omogoča hitro povezavo proizvoda z aktivno sestavino, boleznijo ali organom, katerega zdravljenju je proizvod namenjen, prav zaradi lažje prepoznave zdravilne učinkovine in namena uporabe. Prag razlikovalnega učinka je pri farmacevtskih znamkah nižji, kot pri ostalih znamkah. Tovrstne znamke imajo šibek razlikovalni značaj. Praksa je, da že majhna razlika med znakoma zadošča za neobstoj zmede v javnosti.
Ne glede na to, ali so farmacevstski pripravki izdani na zdravniški recept ali ne (vključno z zdravili za vsakodnevno uporabo za blažje motnje in manjše zdravstvene težave), jih je treba šteti za izdelke, pri nakupu katerih ima potrošnik, ki je razmeroma dobro obveščen ter razumno pozoren in preudaren, povišano stopnjo pozornosti.
Dejstvo, da gre za enobesedna znaka, ki se začneta na črko R in vsebujeta iste črke ne zadošča za ustvarjanje vtisa podobnosti med znakoma.