S tožbo uveljavljani zahtevek je povračilni (reparacijski) zahtevek. Tak zahtevek pa se lahko skladno z določbo drugega odstavka 111. člena OZ uveljavlja le, če je pogodba razvezana, saj je nastanek reparacijske obveznosti objektivna posledica razveze pogodbe. Enako določa tudi med pravdnima strankama sklenjena pogodba v določbi 12. člena na katerega se v zvezi z zatrjevanimi kršitvami v tožbi in tekom postopka sklicuje tožeča stranka. Tožeča stranka tako za uveljavljanje povračilnega - reparacijskega zahtevka, kot ga uveljavlja v tej pravdi, ni izkazala pravnega temelja in je bilo že iz tega razloga njen tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrniti.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - institucionalno varstvo odraslih - duševno zdravje - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna.
nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravniški državni izpit - formalne pomanjkljivosti
Toženec, ki se z odločitvama na prvi in drugi stopnji ne strinja, odločitve ne more izpodbiti s pritožbo, ker le-ta zoper odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe ni dovoljena, niti z izrednim pravnim sredstvom.
Ker ni dokazano, da drugi toženec ni dal povoda za tožbo, mu povračilo stroškov na podlagi 157. člena ZPP ne gre. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil dogovor o tem, kaj predstavlja skupno premoženje tožnika in M. G. ter kakšna sta njuna deleža, mogoč brez vložitve tožbe.
Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep.
prekinitev izvršilnega postopka - subsidiarna uporaba ZPP - razlog za prekinitev postopka
Prekinitev izvršilnega postopka je možna ob subsidiarni uporabi ZPP v skladu s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje ni navedlo kateri od zakonskih razlogov je v tem primeru izpolnjen.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - stiki z otrokom - varstvo in koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Razpad partnerske zveze in posledično zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu samo po sebi ne pomeni, da drugemu staršu pripada manj stikov, kot jih predstavlja polovica otrokovega časa. V pravico do stika se lahko poseže (tj. omeji) le, če stik oziroma njegov obseg otroka ogroža. Če ni posebnih razlogov na strani tega starša ali na strani otroka, je prav, da imata med seboj kar čim več stikov. To je otroku v dolgoročno korist. Vstop v šolo pretrese in predrugači dotedanji življenjski ustroj otroka, vendar to ne sme biti izgovor, da se stiki med otrokom in staršem, s katerim ne živi, zmanjšajo. Tudi ta starš je in bo del otrokovega življenja, zato je prav, da pomembno vlogo odigra tudi pri/po vstopu otroka v šolo. Prav je tudi, da se otrok za šolo pripravlja pri obeh, da pri obeh dela domače naloge, se zjutraj zbudi pri enem in pri drugem ter se od tam odpravi v šolo. Nočni stiki so izjemno pomemben del stikovanja in zanje ne otrok ne starš, s katerim otrok ne živi, ne smeta biti prikrajšana, če niso podane kakšne posebne okoliščine, ki to preprečujejo.
V družinskopravnih zadevah za odločitev sodišča izvedensko mnenje ni nujno potrebno. Praviloma zadošča že strokovno mnenje centra za socialno delo, za postavitev izvedenca pa se sodišče odloči glede na (sporne) navedbe pravdnih strank in če so izkazane kakšne posebne okoliščine na strani otroka ali staršev.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da v primeru, če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.
Preživninski zavezanec se ne more razbremeniti svojega preživninskega bremena zgolj s sklicevanjem na objektivne okoliščine v svoji sferi (brezposelnost, otrokovo varstvo itd.), na katere bi bil zmožen in dolžan z razumno pričakovano aktivnostjo vplivati ter izkoristiti ves svoj delovni potencial.
Tako kot je sodišče pravilno presojalo očetovo preživninsko zmožnost in ugotovilo, da nanjo njegova trenutna brezposelnost nima pravno relevantnega vpliva, bi moralo enako presojati še, ali je tudi mati izkoristila vse možnosti za pridobivanje dohodka. Torej, ali bi bila pridobitno sposobna, če bi otroka (pravočasno) zaupala v dnevno varstvo v vrtec. Posledično bi lahko delala in pridobivala dohodek, s katerim bi (lahko) krila del preživninskega bremena.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje - delovni invalid I. kategorije invalidnosti
Samostojno hranjenje pomeni, da oseba lahko z rokami pri hranjenju izvaja usklajena dejanja s postreženo hrano. Med sposobnost samostojnega uživanja hrane sodi sposobnost nositi hrano ali pijačo do ust in v usta ter sposobnost hrano pred tem, če je to potrebno, z ustreznim priborom v smislu razreza ali druge oblike oziroma pristopa, pripraviti za uživanje.
Tožniku, čeprav ima prirejeno žlico, ni mogoče šteti, da se samostojno hrani. Ta ortopedski pripomoček sam po sebi še ni uporaben, če se ga ne namesti in ustrezno pričvrsti in tudi ni uporaben za razrez ali uživanje vsake in vse hrane, ampak samo za določeno hrano.
gostota dobe - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Ob pomanjkanju psihiatrične dokumentacije sodno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku pred 20. 2. 2017 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in je posledično tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
Tožniku niti, če bi bilo mogoče popolno izgubo delovne zmožnosti in torej I. kategorijo invalidnosti ugotoviti že od 11. 9. 1995 dalje, ne bi bilo mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine. Z dopolnjeno pokojninsko dobo 7 mesecev in 4 dni niti v tem primeru namreč ne bi izpolnjeval pogoja gostote dobe za priznanje vtoževane invalidske dajatve.
Res zoper sklep o založitvi dodatnega predujma tožena stranka ni imela pritožbe, ker zoper sklep procesnega vodstva v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Vendar pa to ne pomeni, da stranka ni dolžna takoj, ko meni, da je prišlo do postopkovnih kršitev, le-teh uveljaviti takoj, v izogib prekluziji uveljavljanja procesnih kršitev (breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev).
Grajanje procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pomeni, da je stranka kršitev dolžna uveljaviti takoj, ko ima možnost kršitev ugotoviti. Tožena stranka se je z odločitvijo o založitvi dodatnega predujma seznanila z vročitvijo sklepa, ki mu je bila hkrati priložena tudi vloga izvedenca. Tako se je seznanila z razlogi sodišča za takšno odločitev in z razlogi izvedenca, ki so to odločitev sodišča pogojevali. Tožena stranka se je na nepravilnosti sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa in na neustreznost izvedenčeve ocene predvidenih stroškov sklicevala več kot štiri mesece po izdaji sklepa o založitvi predujma in sicer šele v pripravljalni vlogi, vloženi na glavni obravnavi dne 19. 5. 2017 oziroma na tej obravnavi, kar pa po presoji sodišča druge stopnje ni v okviru standarda uveljavljanja procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pri čemer tožena stranka tudi ni zatrjevala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/4, 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - prispevki za socialno varnost - neplačevanje prispevkov - prepovedana posledica - izguba pravice - direktni naklep - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - eno kaznivo dejanje - čas storitve - uporaba milejšega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - kazenska sankcija - sprememba sodbe
Že dejstvo neplačevanja predpisanih prispevkov za socialno varnost, v posledici česar oškodovanci izgubijo pravico, da bi se jim plače upoštevale v izračunih pokojninskih osnov, pomeni prepovedano posledico kaznivega dejanja, ne glede na dejanske okoliščine v zvezi z upokojevanjem posameznih delavcev.
Po presoji pritožbenega sodišča je tudi ob uporabi kazenskega zakona, veljavnega pred novelo KZ-1E, ravnanje storilca potrebno opredeliti kot eno kaznivo dejanje, ne glede na število oškodovanih delavcev. Kontinuirano oziroma ponavljajoče se opuščanje dolžnosti plačevanja prispevkov, ki ga zaznamuje enoten subjektivni odnos do vrste protipravnih posegov v pravice delavcev do socialne varnosti, ne utemeljuje zaključka, da gre za toliko kaznivih dejanj, kolikor je oškodovancev, saj so posamični izvršitveni fakti, ves čas obseženi v perpetuirajočem naklepu obdolženega, med seboj v tolikšni meri neločljivo povezani, da je tako ravnanje življenjsko vrednotiti kot eno kaznivo dejanje.
Ob pravni opredelitvi, da gre za eno kaznivo dejanje, je posamezne izvršitvene fakte, glede katerih je nastopilo zastaranje kazenskega pregona, potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe, tj. kolikor ni s pravnomočno sodbo izkazano, da je bil obdolženi obsojen za kasnejše enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, kar bi sicer pretrgalo tek zastaralnega roka.
Ob predpostavki, da je obdolženčevo ravnanje tudi ob uporabi KZ-1B mogoče opredeliti kot eno kaznivo dejanje, je v konkretnem primeru novela KZ-1E za obdolženega strožji kazenski zakon.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumentom prvostopenjskega sodišča ni kaj dodati, so tako popolni, prepričljivi, življenjsko sprejemljivi ter logični, da jih pritožbena izvajanja, ki ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le ponavljajo obdolženčev zagovor oz. argumentacijo, ki jo je ustrezno ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje, ne morejo izpodbiti.
preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka - III. kategorija invalidnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost - potrebe preživninskega upravičenca
Preživninska zmožnost obeh staršev je enaka. Ker se bo finančno stanje matere poslabšalo (ugotovljena III. kategorija invalidnosti), in ob upoštevanju, da je celotno breme vzgoje in varstva na toženki, je materialnopravno pravilna odločitev, naj se preživninsko breme porazdeli tako, da oče krije 60% otrokovih mesečnih potreb, mati pa 40%.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011017
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.. ZJU člen 24, 24/3.. ZPP člen 8, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi ni izpolnjen, ker je tožnik, kljub priznanju kršitve, 26. 2. 2015 vse do prenehanja delovnega razmerja 23. 6. 2015 opravljal svoje delo. ZDR-1 v tretjem odstavku 110. člena določa, da delodajalec v primeru iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena lahko delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, torej ne določa, da to mora storiti. Odločitev o tem prepušča delodajalcu, ki ima od ugotovitve razloga za izredno odpoved na voljo tridesetdnevni rok za podajo odpovedi. Poleg tega je treba upoštevati, da ima javni uslužbenec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do prenehanja delovnega razmerja zaradi pomanjkanja kadrov ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno do izteka odpovednega roka.
neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost pooblaščenca - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Vzrok zamudi ni ravnanje poštne delavke, saj je ta pisanje takoj vrnila pooblaščencu in mu na ta način omogočila pravočasno popravo napake, temveč je napako mogoče pripisati le pooblaščencu in neustrezni organizaciji njegovega poslovanja.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izločitev izvedenca
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane in ni šlo za nujno zdravljenje je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso bili izpolnjeni ter je sodišče tako utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnika. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ, ki ureja možnost ambulantnega zdravljenja v drugi državi, tožnik ni upravičen.