Drugi toženec sodne takse za pritožbo ni plačal. Trditve v pritožbi, da je bil plačila sodne takse za njo oproščen niso resnične, saj iz podatkov spisa to dejstvo ne izhaja.
S tožbo uveljavljani zahtevek je povračilni (reparacijski) zahtevek. Tak zahtevek pa se lahko skladno z določbo drugega odstavka 111. člena OZ uveljavlja le, če je pogodba razvezana, saj je nastanek reparacijske obveznosti objektivna posledica razveze pogodbe. Enako določa tudi med pravdnima strankama sklenjena pogodba v določbi 12. člena na katerega se v zvezi z zatrjevanimi kršitvami v tožbi in tekom postopka sklicuje tožeča stranka. Tožeča stranka tako za uveljavljanje povračilnega - reparacijskega zahtevka, kot ga uveljavlja v tej pravdi, ni izkazala pravnega temelja in je bilo že iz tega razloga njen tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrniti.
nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravniški državni izpit - formalne pomanjkljivosti
Toženec, ki se z odločitvama na prvi in drugi stopnji ne strinja, odločitve ne more izpodbiti s pritožbo, ker le-ta zoper odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe ni dovoljena, niti z izrednim pravnim sredstvom.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - institucionalno varstvo odraslih - duševno zdravje - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna.
pravnomočnost sklepa o izvršbi - zamudne obresti - pritožbeni stroški
Res je dolžnik uspel s prejšnjo pritožbo, vendar je bil uspeh le v določeni fazi postopka. Upnik utemeljeno navaja, da je treba upoštevati končni uspeh in ta je na strani upnika, saj dolžnik ni v celoti izpolnil obveznosti.
V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče ne preverja resničnosti vsebine podatkov iz predloga za izvršbo in bi moral dolžnik s pravočasnim ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijati dovolitev izvršbe za obresti po datumu plačila glavnice. Ker tega ni storil, ima upnik pravnomočen sklep o izvršbi za plačilo obresti do njihovega plačila.
Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep.
ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 38, 38/3, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
ZGD-1 člen 35, 35/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravna oseba - zakoniti zastopnik - prokurist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje na naroku
Sodišče prve stopnje na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da prokurist ne more zastopati gospodarske družbe na naroku za glavno obravnavo, toženi stranki ni omogočilo sodelovanja v postopku in je s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 200, 200/5.. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 10.
Tožena stranka je v postopku izkazala, da tožnico zaradi nošenja naglavne rute ni diskriminirala, zaslišane priče jo niso obravnavale na žaljiv, poniževalen in drug neprimeren način, od 64 prijavljenih kandidatov in 18 opravljenih razgovorih, pa tožnica ne more niti trditi, da bi tožena stranka zaposlila prav njo, oziroma da je bila diskriminirana zaradi nošenja naglavne rute.
Tožena stranka je tožnici na primeren način pojasnila, zakaj morajo vsi zaposleni nositi službena delovna oblačila (uniforme) in po potrebi tudi osebna varovalna sredstva, saj je potrebno zagotoviti preprečevanje raznih bolnišničnih okužb, tako je službena obleka pogoj za opravljanje posameznih zdravstvenih del in je tako zahteva tožene stranke po nošenju službene obleke sorazmerna in upravičena z zakonitim ciljem zmanjšanja higienskega tveganja.
družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - sklep uprave - knjiga sklepov
Iz prvega odstavka 526. člena ZGD-1 namreč izhaja, da mora družbenik vse odločitve vpisovati v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najkasneje do vpisa družbe v sodni register. Vsi sklepi (edinega) družbenika morajo biti dokumentirani, namen vpisovanja sklepov pa ni varstvo samega družbenika ali njegovih sopogodbenikov, ampak zlasti varstvo tretjih oseb, da se lahko zanesejo na gospodarski položaj enoosebne družbe. V skladu s citirano določbo ZGD-1 sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
Zakon omenjeno družbenikovo dolžnost zelo strogo sankcionira in ne pušča dvomov o (ne)veljavnosti takšnega sklepa. To pa pomeni, da sklep (edinega) družbenika tožnice z dne 5. 1. 2015 nima pravnega učinka, kot takšen pa ne more predstavljati ustrezne pravne podlage za odobritev že vložene tožbe po 263. členu ZGD-1.
preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - rojstvo otroka - III. kategorija invalidnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost - potrebe preživninskega upravičenca
Preživninska zmožnost obeh staršev je enaka. Ker se bo finančno stanje matere poslabšalo (ugotovljena III. kategorija invalidnosti), in ob upoštevanju, da je celotno breme vzgoje in varstva na toženki, je materialnopravno pravilna odločitev, naj se preživninsko breme porazdeli tako, da oče krije 60% otrokovih mesečnih potreb, mati pa 40%.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011653
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).
Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.
Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009383
OZ člen 15, 190, 619.
sklenitev pogodbe o delu - ustna oblika - neupravičena pridobitev - zastaranje - konkretizirano ugovarjanje - izdaja računa - plačilo dela in materiala - pomanjkanje trditev
Najkasneje na glavni obravnavi, kamor je sodišče prve stopnje toženca pravilno povabilo, bi izdanemu računu še lahko ugovarjal. Vendar naroka za glavno obravnavo se toženec ni udeležil. Razlog, ki ga pojasnjuje v pritožbi, "da se z gospodom T. ne želi več srečati zaradi neresničnih izjav, ki jih daje na sodišču" je za odločitev o pritožbi nepomemben. Ob pomanjkanju ustreznih navedb je pritožbeno sodišče moralo šteti, da toženec ve, kolikor od zatrjevanih 10.671,79 EUR odpade na delo in koliko na material, za katerega on zatrjuje, da ga je bil preko tožeče stranke vložil v montažo kolektorjev na svoji hiši po tistem, ko je on osebno toženi stranki nakazal 11.389,52 EUR.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kaj drugega za pogodbo o delu ne velja. Zato se pritožbenim zatrjevanjem, da tožena s tožečo stranko ali pa njenim zakonitim zastopnikom ni sklenila nobene pisne pogodbe, na odločitev o pritožbi nima vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015781
ZKP člen 149.a, 235, 235/1, 373. KZ-1 člen 186.
prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - zaslišanje tajnega policijskega delavca - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - dokazna vrednost - nasprotujoči si dokazi - ugotavljanje dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku med drugim zaslišalo tudi izvajalca ukrepa tajnega opazovanja (tajnega opazovalca in koordinatorja), ki sta se res sklicevala na taktiko in metodo policijskega delovanja, vendar v tem ni videti nobenih nepravilnosti. Namreč izvajanje preiskovalnih ukrepov predstavlja taktiko in metodo dela policije, ki je v internem aktu policije razglašena s stopnjo tajnosti "zaupno", kar pomeni, da priča o okoliščinah glede načina izvajanja ukrepov v smislu 1. točke 235. člen ZKP ne sme biti zaslišana, razen če jo pristojni organ odveže te dolžnosti.
Osnovno vprašanje, ki se postavlja v pritožbenem odločanju je ocena dokazne vrednosti dokazov, ki potrjujejo zagovor obtoženca in ki so dokumentirani s posnetki in listinami ter drugič dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, to je z uradnimi dejanji. Ker se dokazi medsebojno izključujejo, je torej možen le en odgovor in sicer, če so posnetki in listine glede obtoženčevega alibija pristni, potem policisti glede trditve, da so kritičnega dne opazovali M., ne govorijo resnice, če pa so njihove trditve točne, potem so razbremenilni dokazi ponarejeni. Ker obtoženec v istem času ni mogel biti na dveh mestih, druge razlage pač ni.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - premoženjsko stanje staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - brezposelnost preživninskega zavezanca - objektivne in subjektivne okoliščine - zdravstvene težave - dokazno breme
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca ne gre zgolj za vprašanje presoje objektivnega stanja trenutne zavezančeve (ne)zaposlenosti, temveč gre predvsem za vprašanje (ne)izkoriščenosti njegovega delovnega (pridobitnega) potenciala.
predlog za obnovo postopka - kriva izpovedba priče ali izvedenca - ponarejena listina - zavrnitev predloga
Tožnik je predlog za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP utemeljeval s stališčem, da sta bili izpovedbi obeh izvedencev krivi, ker nista v času izdelave izvedenskega mnenja in zaslišanja imela možnost objektivnega vpogleda v njegovo zdravstveno stanje, medtem ko 6. točko prvega odstavka 394. člena ZPP s stališčem, da se sodni odločbi opirata na listino (izvedensko mnenje), v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da navedena obnovitvena razloga nista podana, saj v primeru navedenih razlogov za obnovo postopka gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
farmacevtski proizvodi - znamka - tožba na izbris znamke iz registra - tožba na prepoved uporabe znaka - zmeda v javnosti - vizualna in fonetična podobnost znakov - slušna podobnost znakov - zmotna uporaba materialnega prava
Na področju farmacevtskih znamk je običajno, da se kot znamka registrira beseda, ki uporabnikom omogoča hitro povezavo proizvoda z aktivno sestavino, boleznijo ali organom, katerega zdravljenju je proizvod namenjen, prav zaradi lažje prepoznave zdravilne učinkovine in namena uporabe. Prag razlikovalnega učinka je pri farmacevtskih znamkah nižji, kot pri ostalih znamkah. Tovrstne znamke imajo šibek razlikovalni značaj. Praksa je, da že majhna razlika med znakoma zadošča za neobstoj zmede v javnosti.
Ne glede na to, ali so farmacevstski pripravki izdani na zdravniški recept ali ne (vključno z zdravili za vsakodnevno uporabo za blažje motnje in manjše zdravstvene težave), jih je treba šteti za izdelke, pri nakupu katerih ima potrošnik, ki je razmeroma dobro obveščen ter razumno pozoren in preudaren, povišano stopnjo pozornosti.
Dejstvo, da gre za enobesedna znaka, ki se začneta na črko R in vsebujeta iste črke ne zadošča za ustvarjanje vtisa podobnosti med znakoma.
Plačilne liste, iz katerih so sicer razvidni zneski dnevnic za opravljene prevoze v tujini, niso dokazila o plačilu teh stroškov. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati zahtevana zneska iz naslova dnevnic.