ZFPPIPP člen 47, 48, 299, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3. ZPP člen 9, 11.
prijava izločitvene pravice - sklep o prodaji - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku - zahtevek upnika za uveljavitev izločitvene pravice - faze stečajnega postopka - hitrost postopka - začetek prodaje - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.
V obravnavani zadevi nepremičnine, na katerih pritožnik uveljavlja izločitveno pravico, sicer še niso bile prodane, vendar sta bila pred prijavo pritožnikove izločitvene pravice izdana (in postala pravnomočna) že dva sklepa o prodaji v skladu s 331. členom ZFPPIPP, opravljeni pa sta bili tudi dve (neuspešni) javni dražbi.
Tako (pre)pozno prijavo, podano v takšni fazi postopka, je treba presojati (tudi) v luči določb ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja v stečajnem postopku in ki v 9. členu nalaga strankam, da govorijo resnico in pošteno uporabljajo pravice, ki jih jim daje zakon, v 11. členu pa določa, da si morajo sodišče in stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Vsaka stranka je dolžna skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, da je mogoče postopek izvesti čim prej, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic. Hitrosti postopka poudarja tudi 48. člen ZFPPIPP, 47. člen ZFPPIPP pa nalaga sodišču, da vodi postopek zaradi insolventnosti tako, da se zagotovijo najboljši pogoji zglede višine plačila in roka v za plačilo terjatev upnikov. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določil in tega, da niti v prijavi izločitvene pravice niti v pritožbi pritožnik ni z ničemer ni pojasnil (oziroma opravičil) prepozne prijave izločitvene pravice, tega, da prijavo pritožnik utemeljuje z dogodki in listinami iz leta 1991 in tega, da je upraviteljica prijavljeno izločitveno pravico prerekala, višje sodišče ocenjuje, da navedena prepozna prijava ne more predstavljati ovire za prodajo v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin.
Spravljanje oškodovanca v zmoto z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin, kot se obdolžencu očita v opisu kaznivega dejanja pomeni, da se pri oškodovancu ustvari zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah. Kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja je obdolženec oškodovanca spravil v zmoto z lažnimi trditvami, da bo kupnino za že prevzete živali poravnal, ko bo prišel po druge živali oziroma pri zadnjem odvozu, da bo še istega dne plačal vse kupljene živali, česar pa ni storil ne tega dne ne nikdar pozneje. Ne gre torej le za kršitev pogodbene obveznosti glede plačila prevzetih živali pač pa za naklepno zapeljevanje in spravljanje v zmoto oškodovanca z zagotavljanjem, da bo prevzeta živina plačana, čeprav tega namena na obdolženčevi strani nikoli ni bilo.
javno zbiranje - odgovorna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - dokazanost prekrška
Ključno za presojo utemeljenosti vloženih ZSV s strani obeh storilk v predmetni prekrškovni zadevi je bila ugotovitev, katera je v konkretnem primeru bila odgovorna oseba za izvedbo omenjene prireditve, katere se je tega dne (24. 4. 2016) zaradi napovedane udeležbe T. G. udeležilo nadpovprečno število obiskovalcev. Obe vloženi ZSV sta v tem delu oporekali ugotovitvi prekrškovnega organa, da naj bi bil to D. A., čeprav je bil v tistem času sicer zakoniti zastopnik pravne osebe, ni pa bil odgovorna oseba v smislu ZJZ. Zato je ugotavljanje tega relevantnega dejstva, ki je pomembno za presojo utemeljenosti vloženih ZSV za vse očitane prekrške, prvo sodišče namenilo ustrezno pozornost in skrbno raziskalo v tem delu dejansko stanje.
Ker se v tem delu očita storitev prekrška, ki ga pritožba problematizira (drugi odstavek člena 38 v zvezi s 6. točko prvega odstavka člena 38 ZJZ) D. A., kot neposrednemu storilcu, ne pa kot odgovorni osebi, ki bi v tem okviru kot zakoniti zastopnik bila dolžna izvajati dolžno nadzorstvo nad ostalimi, ki so bili vključeno v izvedbo te javne prireditve, kar pa niti ne izhaja iz tenorja obeh odločb prekrškovnega organa, je prvo sodišče v tem delu s prepričljivimi razlogi pojasnilo svojo odločitev za ugotovitev statusa odgovorne osebe in pravilno zaključilo, da D. A., ki je v tenorju obeh odločb naveden kot odgovorna oseba, v konkretnem primeru storitev očitanega prekrška ni dokazana. Zato očitek pritožbe o odsotnosti razlogov v tem delu ne vzdrži.
ZIZ člen 57, 239, 270, 275, 275/2. ZArbit člen 42, 42/1, 42/2.
postopek priznanja tuje arbitražne odločbe - zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje denarne terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - odgovor na ugovor - nevarnost - standard verjetnosti - varščina kot pogoj za začasno odredbo po predlogu tožene stranke - trditveno in dokazno breme dolžnika - arbitražna odločba - tuja arbitraža
Izhajajoč iz dolžnikovega ugovora sme upnik po naravi stvari v odgovoru navajati (nova) dejstva in predlagati (nove) dokaze, s katerimi zasleduje zanj ugodno odločitev in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze, za katere je izvedel šele z vročitvijo ugovora. Zato je pritožnikovo stališče, da sodišče odločitve ne bi smelo opreti na trditve iz odgovora na ugovor, kot pravno upoštevne trditve in dokaze pa bi smelo vzeti le tiste, ki so vsebovane v predlogu za zavarovanje in ugovoru, zmotno in v direktnem nasprotju s 57. členom ZIZ.
V postopku zavarovanja z začasno odredbo zadošča za presojo, da so do standarda verjetnosti izkazani razlogi, ki govorijo v prid priznanju tuje arbitražne odločbe. S tem je podana verjetnost terjatve. Kar presega to, je stvar postopka priznanja tuje arbitražne odločbe.
Določbi o upniški varščini iz 275. člena ZIZ sta izjemi od splošnega pravila iz 270. člena ZIZ, zato ju je treba razlagati restriktivno. Gre za zavarovanje bodoče terjatve, kar še toliko bolj oža možnosti za dolžnikov uspeh.
Ob že tako ozki razlagi te določbe, ki velja v situacijah, ko o terjatvi sploh še ni razsojeno, je treba v tem primeru imeti tudi pred očmi, da gre za zavarovanje denarne terjatve, ki jo je dolžnik dolžan plačati na podlagi arbitražne odločbe tuje arbitraže. Ta res še ni bila priznana v Republiki Sloveniji, saj postopek priznanja še teče, vendar za potrebe drugega odstavka 275. člena ZIZ, tako tega dejstva kot tudi, da je v državi arbitraže tožba za razveljavitev arbitražne odločbe že zavrnjena, ni mogoče spregledati.
V opisu kaznivega dejanja bi zatrjevana preslepitev odgovorne osebe navedene gospodarske družbe s strani osumljenca morala biti konkretizirana z navedbo okoliščin, ki bi izkazovale osumljenčev preslepitveni namen z lažnim prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da jih ne bo izpolnil, ali ne bo mogel izpolniti, s čemer bi osumljenec pri odgovorni osebi oškodovane družbe ustvaril zmotno predstavo, zaradi katere je ta dobavila blago osumljencu kot samostojnemu podjetniku. Opis dejanja pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ostaja glede zakonskega znaka preslepitve povsem na abstraktni ravni, kar pa za opis ne zadostuje.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive navedbe - poslovanje z izgubo - premoženjsko stanje
Drži sicer, kot navaja pritožnica, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da posluje z izgubo. Vendar je pri odločanju potrebno upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje. Iz izjave o premoženjskem stanju pa izhaja, da določeno premoženje ima (sredstva v aktivi v bilanci stanja znašajo 2.450.274,00 EUR). Tožeča stranka bi zato morala pojasniti zakaj teh sredstev ne more porabiti/unovčiti za plačilo naložene sodne takse in za te svoje navedbe predložiti relevantne dokaze. Tega pa ni zmogla.
Delovanje družbe se kaže v delovanju poslovodstva. Ne samo, da pritožbena navedba, ki bi bila sicer pravno pomembna (da je družba v letu 2017 izvedla dve aktivni operaciji, kar vsaj smiselno nakazuje na delujoče poslovodstvo), ni prav v ničemer konkretizirana, saj ni pojasnjeno, kaj konkretno zatrjevano sploh pomeni, ta pritožbena trditev tudi ni v ničemer dokazno podprta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010067
OZ člen 289, 393, 393/3, 460, 460/2, 460/3, 465, 480. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/1.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - podredni tožbeni zahtevki - dejanska škoda zaradi izgubljenega dobička - pravočasno grajanje napak - ničnost prodajne pogodbe - dolžna skrbnost kupca - skrbnost dobrega strokovnjaka - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - nasprotna tožba - plačilo zadnjega dela kupnine - pomanjkljivost izreka - notranje razmerje - trditvena podlaga strank - odložni pogoj - rok plačila - dopolnilna sodba
Toženi stranki sta posredovali vso dokumentacijo in podatke, ki jih je želela tožeča stranka in slednja z njo tudi razpolaga, tožeča stranka pa je imela tudi možnost preveriti situacijo glede odprtih sodnih postopkov pri odvetniku G. Pogodbo o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o. je pripravila tožeča stranka. Upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka razpolagala s poročili odvetnika o stanju zadev, ki so vsebovala tudi omenjeno pravdno zadevo, je neutemeljeno v breme tožene stranke šteti pogodbo, v kateri sama tožeča stranka ni navedla te pravdne zadeve. Tudi sicer pa pritožba ne pojasni, kako bi ugotovitve o dejavnosti tožeče stranke v smislu drugega odstavka 460. člena OZ vplivale na izpodbijano odločitev, glede na to, da je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka ravnala izrazito neskrbno. Že upoštevaje osnovni kriterij skrbnosti v lastnih zadevah sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno očita neskrbnost tudi zaradi ugotovitve, da predmetni poslovni prostori v času sklepanja pogodbe niso bili vpisani v zemljiško knjigo, zaradi česar je pri preverjanju dejanskega in pravnega stanja nepremičnine upravičeno pričakovati, da bo stranka še bolj previdna.
V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka uveljavlja, da ji ni jasno, kateri toženi stranki naj bi bila dolžna plačati navedeni znesek s pripadki. Skladno z določili ZPP sta pravdni stranki vedno dve, tožeča stranka in tožena stranka, zato izrek s tem v zvezi ni v ničemer pomanjkljiv. Kakšno je notranje razmerje med tožencema, za toženo stranko pri postavitvi zahtevka očitno ni bilo pomembno. Tretji odstavek 393. člena OZ pa določa, da če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.
V primeru, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, se šteje, kot da rok izpolnitve ni določen.
Stvarna napaka po pogodbi o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o je prenehala, saj je bila nemožnost prodaje poslovnih prostorov razlog, iz katerega je tožeča stranka uveljavljala znižanje kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00010224
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - nedopustna pritožbena novota - stranka postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se toženec ne more razbremeniti odgovornosti, katere je prevzel kot samostojni podjetnik.
ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
sklep o stroških - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do pritožbe - nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Izpodbijani sklep je res procesni sklep o stroških, kjer zadostuje kratka in strnjena obrazložitev, vendar morajo biti v sklepu vseeno podani bistveni razlogi, ki omogočajo preizkus njegove pravilnosti. Izpodbijani sklep tega standarda ne dosega. Glede odmere stroškov je v njem navedeno le, da je sodišče upoštevalo veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih ter dejansko opravljeno delo v konkretni zadevi in da so priglašeni stroški (nagrada v znesku 572,00 EUR in stroški v višini 64,56 EUR) v celoti utemeljeni in nima razlogov o odločilnih dejstvih.
OZ člen 280, 280/1, 417, 417/1, 419, 419/2. ZPP člen 214, 214/2.
pravni interes za pritožbo - neprerekana dejstva - cesija - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - komu se izpolnjuje - izpolnitev tretjemu - dokazna ocena
Tako pri cesiji kot tudi pri izpolnitvi tretjemu (280. člen OZ) se razlogi, zakaj se imetnik terjatve odloči terjatev cedirati ali pa, da se jo izpolni tretji osebi, dolžnika iz pravnega posla ne tičejo.
Vsem pritožnikom gre pritrditi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ko je v opis kaznivega dejanja napačno povzelo dikcijo 1. 9. 2017 modificiranega obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju (list. št. 382) in namesto očitka "čeprav M. C. teh storitev ni niti naročila niti se jih ni zavezala plačati", tako v izvirnik razglašene sodbe kakor tudi v pisno izdelano sodbo zapisalo "čeprav družba P. d. o. o., ni niti naročila niti se jih ni zavezala plačati". Iz zakonskega besedila 365. člena ZKP izhaja, da se s posebnim sklepom lahko popravijo le neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer. Izvirnik sodbe na list. št. 380 in pisno izdelana sodba sta namreč popolnoma skladna glede zgoraj predstavljenega napačnega zapisa. Če bi sodišče druge stopnje samo spremenilo opis kot predlaga državni tožilec, bi brez zakonske podlage poseglo v izvirnik razglašene sodbe. Tako je torej podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega dostavka 371. člena ZKP, saj je izrek sodbe v nasprotju sam s seboj in z razlogi sodbe.
spor majhne vrednosti - pasivnost tožene stranke - pripoznava tožbenega zahtevka - fikcija pripoznave tožbenega postopka - sklepčnost tožbe - vročanje - vročitev tožbe s fikcijo - identiteta pravdne stranke - napaka v osebi - napaka v imenu stranke - pomota v imenu - očitna pisna napaka - popravni sklep
Ob dejstvu, da pritožnica ne trdi, da ni živela na naslovu, kjer je bila puščena sodna pošiljka v hišnem predalčniku, niti da hišni predalčnik ni bil njen, pravilnosti vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP ne more izpodbiti zgolj s sklicevanjem na pomotni zapis njenega osebnega imena.
Ob ugotovitvah, da se je tožba nanašala na osebo z isto EMŠO, kot jo ima oseba, ki živi na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve tožbe, ter da se tožbi priloženo dokazno gradivo glasi na toženko, kar pritožbeno sodišče sprejema, ker ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu, je treba pritrditi sodišču prve stopnje in ne toženki, da ni nobenega dvoma o identiteti tožene stranke. Ne gre za napako v osebi, kot trdi pritožnica, pač pa zgolj za napako v zapisu njenega imena. Sodišče prve stopnje jo je pravilno popravilo ob uporabi prvega odstavka 328. člena ZPP, pri čemer na predlog tožeče stranke niti ni vezano. Očitne pisne napake v sodnih odločbah lahko popravi tudi po uradni dolžnosti.
načelo sorazmernosti - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - skrajšanje roka
Uporaba (razlaga) tako splošnega ustavnega načela sorazmernosti, kot tudi izrecno določenega pri izbiri vrste zdravstvenega posega (8. člen ZDZdr), v okoliščinah konkretnega primera, terja skrajšanje izrečenega ukrepa zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, oddelek za psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/4, 143. ZPPreb člen 18, 18/4.
nepopolna tožba - poprava tožbe - zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - naslov bivališča tožene stranke - napačen naslov - neznani naslov - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - postavitev začasnega zastopnika
Iz podatkov Centralnega registra prebivalstva izhaja, da ima toženec uradno prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu, kot ga je tožnica navedla v tožbi. V takšnih primerih mora sodišče, kot državni organ, v skladu s četrtim odstavkom 18. člena ZPPreb pristojnemu upravnemu organu predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca. Če se bo v postopku ugotovilo dejansko prebivališče toženca, potem mu bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov. Šele, če bo toženec izbrisan iz Centralnega registra prebivalstva in tožnica ne bo predlagala postavitve začasnega zastopnika, bo sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko tožbo zavrglo.
Ker tožnik izkazuje negativno dejstvo, torej da z obvestilom o prispeli sodni pošiljki ni bil seznanjen, je ob nesporni ugotovitvi, da mu ta v hišnem predalčniku ni bila puščena, ravnanje sodišča, ki je o uspešnosti vročitve odločilo zgolj na podlagi pisne izjave poštarja, pretogo. Evidentno je tožnik kot vlagatelj tožbe imel interes, da sodno takso poravna ali prosi za njeno oprostitev, zato bi bilo razumno pričakovati, da bi sodno pošiljko dvignil, če bi bil o njej obveščen. V tej luči bi sodišče moralo upoštevati tudi pravočasno predlagane dokaze, ki so sicer indičnega značaja, glede skrbnosti tožnika pri prevzemanju sodnih pošiljk. Prav tako bi moralo izvesti dokaz z njegovim zaslišanjem, saj bi mu s tem omogočilo, da se opredeli do trditev pošte o običajnem načinu vročanja glede na njegov neustrezen hišni predalčnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009948
ZPND člen 22a, 22b. ZPP člen 8, 337. ZNP člen 37.
ukrep prepovedi približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - vstop v stanovanje - ogroženost v družini - nasilje v družini - nasilna ravnanja - strah - nujni postopek - hiter postopek - nedovoljene pritožbene novote
Ni nepomembno dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice verbalno nasilen že daljši čas, vse od smrti njenega moža v letu 2012. Poleg tega je bil nasilen tudi do sestre, ki ji je poškodoval nos in center za ravnotežje. Čeprav gre za dogodke izpred dveh ali več let, pa imajo določeno težo pri presoji ogroženosti predlagateljice. Konkretni primer je zato treba presojati tudi v luči preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca, saj ne gre za osamljen primer, kot to želi prikazati pritožba. Čeprav predlagateljica ni utrpela hudih telesnih poškodb, je izrečeni ukrep povsem ustrezen. Prvo sodišče je pravilno upoštevalo dejstvo, da ni šlo za osamljen primer nasilja, marveč je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do nje že daljše časovno obdobje, do svoje sestre pa tudi fizično.
Drugi toženec sodne takse za pritožbo ni plačal. Trditve v pritožbi, da je bil plačila sodne takse za njo oproščen niso resnične, saj iz podatkov spisa to dejstvo ne izhaja.
Ker ni dokazano, da drugi toženec ni dal povoda za tožbo, mu povračilo stroškov na podlagi 157. člena ZPP ne gre. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil dogovor o tem, kaj predstavlja skupno premoženje tožnika in M. G. ter kakšna sta njuna deleža, mogoč brez vložitve tožbe.
osebni stečaj - izpodbojna dejanja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja
V zakonski zvezi ustvarjeno premoženje je skupno premoženje, ki se ob razvezi zakonske zveze ugotavlja in nato določijo deleži na skupnem premoženju.
Zakonca se lahko dogovorita za delitev skupnega premoženje tako, kot menita, da je to primerno, če ni spora in če do delitve skupnega premoženja ne pride v okoliščinah, kot je bilo v obravnavani zadevi. Posebna okoliščina v obravnavani zadevi je ta, da je izpodbijani sporazum sklenjen 19. 12. 2014, nato pa je 25. 3. 2015 nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je sporazum o razdelitvi premoženja zakoncev navidezen in skriva darilno pogodbo, posledično pa je pravilna materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da je s tem zmanjšano premoženje tožeče stranke, ki z izpodbijanim sporazumom ni prejela nasprotne dajatve oziroma v neznatni vrednosti ter je s tem izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti po 271. členu ZFPPIPP.