Vsem pritožnikom gre pritrditi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ko je v opis kaznivega dejanja napačno povzelo dikcijo 1. 9. 2017 modificiranega obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju (list. št. 382) in namesto očitka "čeprav M. C. teh storitev ni niti naročila niti se jih ni zavezala plačati", tako v izvirnik razglašene sodbe kakor tudi v pisno izdelano sodbo zapisalo "čeprav družba P. d. o. o., ni niti naročila niti se jih ni zavezala plačati". Iz zakonskega besedila 365. člena ZKP izhaja, da se s posebnim sklepom lahko popravijo le neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer. Izvirnik sodbe na list. št. 380 in pisno izdelana sodba sta namreč popolnoma skladna glede zgoraj predstavljenega napačnega zapisa. Če bi sodišče druge stopnje samo spremenilo opis kot predlaga državni tožilec, bi brez zakonske podlage poseglo v izvirnik razglašene sodbe. Tako je torej podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega dostavka 371. člena ZKP, saj je izrek sodbe v nasprotju sam s seboj in z razlogi sodbe.
javno zbiranje - odgovorna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - dokazanost prekrška
Ključno za presojo utemeljenosti vloženih ZSV s strani obeh storilk v predmetni prekrškovni zadevi je bila ugotovitev, katera je v konkretnem primeru bila odgovorna oseba za izvedbo omenjene prireditve, katere se je tega dne (24. 4. 2016) zaradi napovedane udeležbe T. G. udeležilo nadpovprečno število obiskovalcev. Obe vloženi ZSV sta v tem delu oporekali ugotovitvi prekrškovnega organa, da naj bi bil to D. A., čeprav je bil v tistem času sicer zakoniti zastopnik pravne osebe, ni pa bil odgovorna oseba v smislu ZJZ. Zato je ugotavljanje tega relevantnega dejstva, ki je pomembno za presojo utemeljenosti vloženih ZSV za vse očitane prekrške, prvo sodišče namenilo ustrezno pozornost in skrbno raziskalo v tem delu dejansko stanje.
Ker se v tem delu očita storitev prekrška, ki ga pritožba problematizira (drugi odstavek člena 38 v zvezi s 6. točko prvega odstavka člena 38 ZJZ) D. A., kot neposrednemu storilcu, ne pa kot odgovorni osebi, ki bi v tem okviru kot zakoniti zastopnik bila dolžna izvajati dolžno nadzorstvo nad ostalimi, ki so bili vključeno v izvedbo te javne prireditve, kar pa niti ne izhaja iz tenorja obeh odločb prekrškovnega organa, je prvo sodišče v tem delu s prepričljivimi razlogi pojasnilo svojo odločitev za ugotovitev statusa odgovorne osebe in pravilno zaključilo, da D. A., ki je v tenorju obeh odločb naveden kot odgovorna oseba, v konkretnem primeru storitev očitanega prekrška ni dokazana. Zato očitek pritožbe o odsotnosti razlogov v tem delu ne vzdrži.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pritožbene navedbe o nestrinjanju z izvedenskim mnenjem so zgolj pavšalne in ugotovitev izvedenca v ničemer ne omajejo. Izvedenec je izvid in mnenje podal na naroku, kjer je bila prisotna tudi po uradni dolžnosti postavljena pooblaščenka nasprotnega udeleženca, ki na ugotovitve izvedenca ni imela nobenih pripomb. To je sodišče zapisalo v zapisnik, odvetnica pa je pravilnost zapisa potrdila s podpisom zapisnika. Če je v mnenje dvomila, je imela možnost izvedencu postavljati vprašanja in podajati pripombe. Tudi temu je namenjen institut odvetnika po uradni dolžnosti: skrbeti mora za pravice in interese zaradi prisilnega zdravljenja pridržane osebe. Če pripomb na izvedeniško mnenje ni, izvedenec pa mnenje ustrezno strokovno obrazloži in so v njem odgovori na vsa za razsojo v konkretni zadevi relevantna vprašanja, sodišče ni dolžno od izvedenca zahtevati še podrobnejša pojasnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010067
OZ člen 289, 393, 393/3, 460, 460/2, 460/3, 465, 480. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/1.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - podredni tožbeni zahtevki - dejanska škoda zaradi izgubljenega dobička - pravočasno grajanje napak - ničnost prodajne pogodbe - dolžna skrbnost kupca - skrbnost dobrega strokovnjaka - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - nasprotna tožba - plačilo zadnjega dela kupnine - pomanjkljivost izreka - notranje razmerje - trditvena podlaga strank - odložni pogoj - rok plačila - dopolnilna sodba
Toženi stranki sta posredovali vso dokumentacijo in podatke, ki jih je želela tožeča stranka in slednja z njo tudi razpolaga, tožeča stranka pa je imela tudi možnost preveriti situacijo glede odprtih sodnih postopkov pri odvetniku G. Pogodbo o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o. je pripravila tožeča stranka. Upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka razpolagala s poročili odvetnika o stanju zadev, ki so vsebovala tudi omenjeno pravdno zadevo, je neutemeljeno v breme tožene stranke šteti pogodbo, v kateri sama tožeča stranka ni navedla te pravdne zadeve. Tudi sicer pa pritožba ne pojasni, kako bi ugotovitve o dejavnosti tožeče stranke v smislu drugega odstavka 460. člena OZ vplivale na izpodbijano odločitev, glede na to, da je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka ravnala izrazito neskrbno. Že upoštevaje osnovni kriterij skrbnosti v lastnih zadevah sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno očita neskrbnost tudi zaradi ugotovitve, da predmetni poslovni prostori v času sklepanja pogodbe niso bili vpisani v zemljiško knjigo, zaradi česar je pri preverjanju dejanskega in pravnega stanja nepremičnine upravičeno pričakovati, da bo stranka še bolj previdna.
V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka uveljavlja, da ji ni jasno, kateri toženi stranki naj bi bila dolžna plačati navedeni znesek s pripadki. Skladno z določili ZPP sta pravdni stranki vedno dve, tožeča stranka in tožena stranka, zato izrek s tem v zvezi ni v ničemer pomanjkljiv. Kakšno je notranje razmerje med tožencema, za toženo stranko pri postavitvi zahtevka očitno ni bilo pomembno. Tretji odstavek 393. člena OZ pa določa, da če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.
V primeru, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, se šteje, kot da rok izpolnitve ni določen.
Stvarna napaka po pogodbi o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o je prenehala, saj je bila nemožnost prodaje poslovnih prostorov razlog, iz katerega je tožeča stranka uveljavljala znižanje kupnine.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - neznatna škoda - verjeten izkaz nevarnosti - eventualna kumulacija
Pri izdaji začasne odredbe je potreben restriktiven pristop, z omejitvijo na izjemne primere ter ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev. Namen začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred takšnimi razpolaganji, ki bi otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
Če ravnanja dolžnika (četudi na prvi pogled sporna) niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.
V opisu kaznivega dejanja bi zatrjevana preslepitev odgovorne osebe navedene gospodarske družbe s strani osumljenca morala biti konkretizirana z navedbo okoliščin, ki bi izkazovale osumljenčev preslepitveni namen z lažnim prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da jih ne bo izpolnil, ali ne bo mogel izpolniti, s čemer bi osumljenec pri odgovorni osebi oškodovane družbe ustvaril zmotno predstavo, zaradi katere je ta dobavila blago osumljencu kot samostojnemu podjetniku. Opis dejanja pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ostaja glede zakonskega znaka preslepitve povsem na abstraktni ravni, kar pa za opis ne zadostuje.
obveznost plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - prekluzivni rok materialnega prava - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga - ustavitev postopka
Rok za plačilo sodne takse je prekluzivni rok materialnega prava in ga sodišče ne more podaljšati. Neplačilo sodne takse v postavljenem roku namreč po volji zakonodajalca preprečuje vsebinsko obravnavanje vloge.
V izreku izpodbijane prvostopne sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka spravljanja v zmoto in navedbe okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj goljufivega namena pri obdolžencu že ob sklenitvi posojilne pogodbe, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja le elemente navadnega civilno pravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja goljufije. Okoliščina, da je sodišče ugotovilo, da obdolženi ni imel nobenih realnih možnosti, da bi prevzete obveznosti izpolnil, ker je bil brez prihodkov in premoženja, ki bi mu to omogočalo, ob dejstvu, da to ni navedeno v opisu kaznivega dejanja, temveč izhaja šele iz sodbenih razlogov, nima za posledico, da je dejanje obdolženega, kot je opisano, kaznivo dejanje. Izreka sodbe in konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki jih mora vsebovati opis kaznivega dejanja, namreč ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo sodbe
OZ člen 280, 280/1, 417, 417/1, 419, 419/2. ZPP člen 214, 214/2.
pravni interes za pritožbo - neprerekana dejstva - cesija - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - komu se izpolnjuje - izpolnitev tretjemu - dokazna ocena
Tako pri cesiji kot tudi pri izpolnitvi tretjemu (280. člen OZ) se razlogi, zakaj se imetnik terjatve odloči terjatev cedirati ali pa, da se jo izpolni tretji osebi, dolžnika iz pravnega posla ne tičejo.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive navedbe - poslovanje z izgubo - premoženjsko stanje
Drži sicer, kot navaja pritožnica, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da posluje z izgubo. Vendar je pri odločanju potrebno upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje. Iz izjave o premoženjskem stanju pa izhaja, da določeno premoženje ima (sredstva v aktivi v bilanci stanja znašajo 2.450.274,00 EUR). Tožeča stranka bi zato morala pojasniti zakaj teh sredstev ne more porabiti/unovčiti za plačilo naložene sodne takse in za te svoje navedbe predložiti relevantne dokaze. Tega pa ni zmogla.
ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
sklep o stroških - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do pritožbe - nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Izpodbijani sklep je res procesni sklep o stroških, kjer zadostuje kratka in strnjena obrazložitev, vendar morajo biti v sklepu vseeno podani bistveni razlogi, ki omogočajo preizkus njegove pravilnosti. Izpodbijani sklep tega standarda ne dosega. Glede odmere stroškov je v njem navedeno le, da je sodišče upoštevalo veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih ter dejansko opravljeno delo v konkretni zadevi in da so priglašeni stroški (nagrada v znesku 572,00 EUR in stroški v višini 64,56 EUR) v celoti utemeljeni in nima razlogov o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00010224
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - nedopustna pritožbena novota - stranka postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se toženec ne more razbremeniti odgovornosti, katere je prevzel kot samostojni podjetnik.
Ker tožnik izkazuje negativno dejstvo, torej da z obvestilom o prispeli sodni pošiljki ni bil seznanjen, je ob nesporni ugotovitvi, da mu ta v hišnem predalčniku ni bila puščena, ravnanje sodišča, ki je o uspešnosti vročitve odločilo zgolj na podlagi pisne izjave poštarja, pretogo. Evidentno je tožnik kot vlagatelj tožbe imel interes, da sodno takso poravna ali prosi za njeno oprostitev, zato bi bilo razumno pričakovati, da bi sodno pošiljko dvignil, če bi bil o njej obveščen. V tej luči bi sodišče moralo upoštevati tudi pravočasno predlagane dokaze, ki so sicer indičnega značaja, glede skrbnosti tožnika pri prevzemanju sodnih pošiljk. Prav tako bi moralo izvesti dokaz z njegovim zaslišanjem, saj bi mu s tem omogočilo, da se opredeli do trditev pošte o običajnem načinu vročanja glede na njegov neustrezen hišni predalčnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009948
ZPND člen 22a, 22b. ZPP člen 8, 337. ZNP člen 37.
ukrep prepovedi približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - vstop v stanovanje - ogroženost v družini - nasilje v družini - nasilna ravnanja - strah - nujni postopek - hiter postopek - nedovoljene pritožbene novote
Ni nepomembno dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice verbalno nasilen že daljši čas, vse od smrti njenega moža v letu 2012. Poleg tega je bil nasilen tudi do sestre, ki ji je poškodoval nos in center za ravnotežje. Čeprav gre za dogodke izpred dveh ali več let, pa imajo določeno težo pri presoji ogroženosti predlagateljice. Konkretni primer je zato treba presojati tudi v luči preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca, saj ne gre za osamljen primer, kot to želi prikazati pritožba. Čeprav predlagateljica ni utrpela hudih telesnih poškodb, je izrečeni ukrep povsem ustrezen. Prvo sodišče je pravilno upoštevalo dejstvo, da ni šlo za osamljen primer nasilja, marveč je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do nje že daljše časovno obdobje, do svoje sestre pa tudi fizično.
spor majhne vrednosti - pasivnost tožene stranke - pripoznava tožbenega zahtevka - fikcija pripoznave tožbenega postopka - sklepčnost tožbe - vročanje - vročitev tožbe s fikcijo - identiteta pravdne stranke - napaka v osebi - napaka v imenu stranke - pomota v imenu - očitna pisna napaka - popravni sklep
Ob dejstvu, da pritožnica ne trdi, da ni živela na naslovu, kjer je bila puščena sodna pošiljka v hišnem predalčniku, niti da hišni predalčnik ni bil njen, pravilnosti vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP ne more izpodbiti zgolj s sklicevanjem na pomotni zapis njenega osebnega imena.
Ob ugotovitvah, da se je tožba nanašala na osebo z isto EMŠO, kot jo ima oseba, ki živi na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve tožbe, ter da se tožbi priloženo dokazno gradivo glasi na toženko, kar pritožbeno sodišče sprejema, ker ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu, je treba pritrditi sodišču prve stopnje in ne toženki, da ni nobenega dvoma o identiteti tožene stranke. Ne gre za napako v osebi, kot trdi pritožnica, pač pa zgolj za napako v zapisu njenega imena. Sodišče prve stopnje jo je pravilno popravilo ob uporabi prvega odstavka 328. člena ZPP, pri čemer na predlog tožeče stranke niti ni vezano. Očitne pisne napake v sodnih odločbah lahko popravi tudi po uradni dolžnosti.
načelo sorazmernosti - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - skrajšanje roka
Uporaba (razlaga) tako splošnega ustavnega načela sorazmernosti, kot tudi izrecno določenega pri izbiri vrste zdravstvenega posega (8. člen ZDZdr), v okoliščinah konkretnega primera, terja skrajšanje izrečenega ukrepa zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, oddelek za psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/4, 143. ZPPreb člen 18, 18/4.
nepopolna tožba - poprava tožbe - zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - naslov bivališča tožene stranke - napačen naslov - neznani naslov - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - postavitev začasnega zastopnika
Iz podatkov Centralnega registra prebivalstva izhaja, da ima toženec uradno prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu, kot ga je tožnica navedla v tožbi. V takšnih primerih mora sodišče, kot državni organ, v skladu s četrtim odstavkom 18. člena ZPPreb pristojnemu upravnemu organu predlagati uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca. Če se bo v postopku ugotovilo dejansko prebivališče toženca, potem mu bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov. Šele, če bo toženec izbrisan iz Centralnega registra prebivalstva in tožnica ne bo predlagala postavitve začasnega zastopnika, bo sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP lahko tožbo zavrglo.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - institucionalno varstvo odraslih - duševno zdravje - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna.