odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - pravnomočnost kazenske sodbe
Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice, ampak sta samostojna pogoja, od katerih je odvisna pravilnost posamezne sodne odločbe. Čeprav uporaba prava sledi ugotovljenim dejstvom, ta drugačna kot pravilna ne morejo biti. V nasprotnem sodna odločba že zaradi nepravilno ugotovljenih dejstev ni vzdržna, pa je tako pravilna ali napačna uporaba zakona brezpredmetna.
Nekaznivost dejanja je v fazi kazenskega postopka, ko ta mimo položajev iz 285.a do 285.č in 450.a do 450.č člena ZKP še niso predmet dokazovanja v ožjem smislu, mogoče preizkusiti le z vidika njihove določenosti v kazenskem zakonu, z vidika razlogov, ki kaznivost dejanja inkriminacijsko ali vrednostno izključujejo, pa ne.
Navedbe v odgovoru na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi so enako kot navedbe v samem predlogu, predmet ocene in ne predmet odločitve. Šele tedaj jih je v primerih nepravilnega povzemanja obravnavati znotraj tako imenovane protispisnosti iz zgornje zakonske določbe, sicer so del dejanskega preizkusa.
Pogoja iz 502. člena ZKP sta zaradi razmerja splošnega in posameznega še vedno toliko povezana, da okoliščin, po katerih je bil ugotovljen prvi, pri oceni drugega ni mogoče prezreti (ignorirati). Nenazadnje že zaradi izkustvene nepristnosti takšne delitve, ki bi se v primeru uresničene nevarnosti izkazala za nevzdržno.
Pravnomočnost katerekoli sodne odločbe v splošnem pomeni, da je njen predmet dejansko in pravno pravilno rešen ter da so odslej v tej zvezi procesna dejanja sklenjena.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
umik dela tožbenega zahtevka - taksna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - neplačilo sodne takse - fikcija umika vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse od pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - pravica do pritožbe
V dani procesni situaciji, ko je sodišče predlog tožnikov za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrglo (1. točka izreka), hkrati pa odločilo, da rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 7. 2017 začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, torej sklepa prvostopenjskega sodišča (II. točka izreka), to pomeni, da bo rok za plačilo sodne takse potekel istočasno kot bo potekel rok za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Če pa stranka zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse vloži pritožbo (kar je situacija v obravnavanem primeru), neplačilo sodne takse v roku, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, ne more imeti pravnih posledic presumpcije umika vloge, za katero je plačilo sodne takse procesna predpostavka po tretjem odstavku 105.a člena ZPP. Po navedenem določilu se šteje vloga za umaknjeno le v primeru, če v roku iz plačilnega naloga taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. (Ne)obstoj teh pogojev pa je mogoče zanesljivo ugotoviti šele po pravnomočnosti sklepa o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je izpodbijani sklep v I. točki izreka postal pravnomočen šele z odločitvijo o pritožnikovi pritožbi zoper ta del izreka izpodbijanega sklepa, je bilo treba sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeniti tako, da začne teči rok za plačilo takse po plačilnem nalogu I Pg 184/2017 z dne 19. 7. 2017 naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča. Potek roka za plačilo sodne takse po izpodbijanem sklepu in pravne posledice neplačila takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP bi namreč povsem izvotlila pravico taksnega zavezanca za pritožbo zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZSDP-1 člen 14, 29, 29/7, 32, 34, 41, 62, 63, 66, 66/1, 66/2, 92.. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (2014) člen 6.
starševski dodatek - posebna nega in varstvo
Starševskega dodatka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljeni po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati. Podaljša se lahko le ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, torej ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka.
ZPIZ-2 člen 99, 101, 101/1, 101/2, 181, 181/1.. ZPP člen 213, 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznega predloga - opravljanje osnovnih življenjskih potreb - relativna bistvena kršitev določb postopka
Vprašanje zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih opravil se nanaša na področje medicine, za kar sodišče nima potrebnega medicinskega znanja.
Sodišče prve stopnje je zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev neodvisnega izvedenca zagrešilo kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 213. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožnik ne more prejemati istočasno dodatka za pomoč in postrežbo za slepe zavarovance in dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih opravil. V kolikor pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2 in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
ZDDV-1 člen 44, 44/2. SPZ člen 210. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 73.
spor majhne vrednosti - sončna elektrarna - stvarna služnost - pogodba o uporabi - najemna pogodba - plačilo DDV - obveznost plačila ddv
V konkretni zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za najem oziroma zakup nepremičnine, kot ga opredeljuje drugi odstavek 73. člena Pravilnika, ampak za storitev, povezano z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine. Za to govori več okoliščin, poleg tistih, ki jih je v obrazložitvi sodbe pravilno opredelilo prvostopenjsko sodišče (da streha predstavlja del objekta in služi celotnemu objektu, tožnik ima sicer pravico do uporabe dela strehe, a na podlagi te pravice ne more izključiti toženca kot lastnika nepremičnine do uporabe), tudi sama vsebina pogodbe, ki je v ustanovitvi služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010039
OZ člen 459, 459-1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 458, 458/1, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.
Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - priznanje krivde - nedovoljeno gojenje konoplje
Ne glede na uvrstitev konoplje v skupino II, sta obdolženca namreč še vedno storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kot jima je bilo to očitano in kot sta to tudi sama priznala, poučena o tem, da je njuno priznanje nepreklicno. Okoliščina, na katero v pritožbah opozarjata oba zagovornika, pomeni le, da je konoplja poslej razvrščena v seznam (nekoliko) lažjih drog, kar pa še vedno ne spremeni dejstva, da obdolženca za proizvodnjo konoplje nista imela zakonske podlage.
invalidska pokojnina - višina - vzrok invalidnosti - pravnomočna odločba
Glede uveljavljanja poškodbe pri delu in s tem višjega odmernega odstotka je odločilno, da je bilo o vzroku invalidnosti že pravnomočno odločeno. Odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine temelji na pravnomočni odločbi, kjer je bil kot razlog II. kategorije invalidnosti ugotovljena poškodba zunaj dela 70 % in bolezen 30 %. Ker je bil vzrok invalidnosti pravnomočno ugotovljen navedbe, da naj bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, na rešitev sporne zadeve nimajo vpliva.
nepodpisana pritožba - žig odvetnika - zavrženje pritožbe - podpis odvetnika - nepopolna vloga - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravni pouk
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže, če v pritožbi ni navedena odločba, zoper katero se vlaga, ter če ni podpisana. Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
pravica do stikov - otrokovi stiki - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - nesorazmernost posega - položaj csd
Očetovo fizično nasilje nad hčerko (ščipanje v lice) bi, če bi bilo izkazano, lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, nikakor pa ne v prepoved stikov med njima. Tak ukrep bi nesorazmerno posegel v otrokovo pravico do stika z očetom.
ZUP člen 9.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/3.. ZFPPIPP člen 434.
lastnost zavarovanca - predsodni postopek - gospodarska družba - izbris iz registra - družbenik - načelo zaslišanja strank
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe.
Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je pravno irelevanten vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.
naročilo storitev - odpoved pogodbe - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazložitev sodbe
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpisa porabe portala (A6), ni utemeljen. Sodišču prve stopnje namreč ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej. Na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Poleg tega izpis porabe portala (A6) ne dokazuje, da je tožena stranka odpovedala sporno pogodbeno razmerje že 17. 3. 2017, saj iz njega izhaja zgolj, da je v mesecu marcu 2017 (ne pa točno do katerega dne) storitve tožeče stranke še uporabljala. Sodišče prve stopnje je zato logično moralo opreti izpodbijano odločitev na preostale izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni, zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi, pri odločitvi pa je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka.
telekomunikacijsko omrežje - uporaba telekomunikacijskih sredstev - spor med operaterjem in uporabnikom - spor majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon - cenik telekomunikacijskih storitev - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - potrebni pravdni stroški - prosta izbira odvetnika - nagrada in stroški pooblaščenca - kilometrina - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prva pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi.
V konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je prva pripravljalna vloga izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18 OT, in sicer za dopolnitev tožbe in za drugo pripravljalno vlogo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu - posledica - prometna signalizacija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Iz konkretnega dela opisa jasno izhaja, da je obdolženi v enotnih krajevnih in časovnih okliščinah najprej prekoračil hitrost na način, kakor ga inkriminira 2. točka prvega odstavka 324. člena KZ-1, neposredno ob tem pa s predrzno in brezobzirno vožnjo tudi izvedel prehitevanje, kakor je inkriminirano v 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Iz opisa kot celote določno izhaja, da sta bili obe kršitvi vzrok za nastalo posledico.
Izvedenka medicine dela, prometa in športa je določno opredelila, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in upoštevajoč delovno mesto strojni delavec III lahko tožnik to delo opravlja s polnim delovnim časom, upoštevajoč stvarne razbremenitve in njegova delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 % in ni potrebna poklicna rehabilitacija.
ara ob predpogodbi - neupravičena obogatitev - navidezna (simulirana) pogodba - vračilo are
Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) vsekakor ne prepoveduje dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe. Zakonska določba o ari je dispozitiven predpis, pri čemer stranki ob sklenitvi predpogodbe, ki vsebuje tudi dogovor o ari, merita na to, da se doseže pogodbena disciplina v smeri sklenitve glavne pogodbe.