prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Res tožeča stranka ni banka A, kateri je bil dopis poslan, vendar to ne pomeni, da se ji pri banki A ne bi bilo treba pozanimati o dejanskih okoliščinah v zvezi s preneseno terjatvijo. Tudi pri uveljavljanju procesnih pravic se namreč od strank pričakuje ustrezna skrbnost, da se lahko sklicujejo, da so nek dokazni predlog postavili prepozno brez svoje krivde.
Pomoč in postrežba uživalcu pokojnine je nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja (prvi odstavek 101. člena ZPIZ-2). Takšnega dejanskega stanja, kot ga zahteva prvi odstavek 101. člena ZPIZ-2 pri tožniku ni, in v posledici tega je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010039
OZ člen 459, 459-1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 458, 458/1, 495.
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.
Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
Tožnica po prej veljavnem ZPIZ-1, ki je bil sicer ugodnejši, ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, prav tako pa jih ne izpolnjuje tudi po sedaj veljavnem ZPIZ-2. Socialna stiska tožnice na rešitev zadeve ne vpliva.
etažna lastnina - stavbna pravica - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku - zaupanje v zemljiško knjigo
V obravnavanem primeru, ko je etažna delitev vključevala tudi stavbišče, obremenjeno s stavbno pravico, lastniki posameznih delov ne morejo sicer pridobiti solastninske pravice na tem stavbišču, pridobijo pa na njem stavbno pravico po idealnih deležih, in sicer glede na vrednost njihovega posameznega dela (258. člen SPZ). Tudi zanje velja, tako kot je bilo prej obrazloženo za solastninsko pravico na stavbišču, da ima vsakokratni lastnik posameznega dela (dokler je lastnik) stavbno pravico v idealnem deležu na tem stavbišču.
ZPIZ-2 člen 99, 101, 101/1, 101/2, 181, 181/1.. ZPP člen 213, 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje - zavrnitev dokaznega predloga - opravljanje osnovnih življenjskih potreb - relativna bistvena kršitev določb postopka
Vprašanje zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih opravil se nanaša na področje medicine, za kar sodišče nima potrebnega medicinskega znanja.
Sodišče prve stopnje je zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev neodvisnega izvedenca zagrešilo kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 213. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ugovor dolžnika po izteku roka - poplačilo v izvršilnem postopku - obseg oprave izvršbe - solidarni dolžnik - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vrstni red poplačila terjatev - potrebni izvršilni stroški
Če se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). V takšnem primeru tudi ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - dodana doba
Ker se dodana doba glede na 8. točko 7. člena ZPIZ-2 upošteva pri presoji ali tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne pa pri višini, je toženec na podlagi dopolnjene dobe v trajanju 39 let, 2 meseca in 8 dni, torej brez upoštevanja dodane dobe, tožniku pravilno odmeril starostno pokojnino v višini 56 %.
Toženec je pravilno upošteval novelirano določbo drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki je začela veljati 1. 1. 2016 in je torej že veljala 3. 1. 2016, ko je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev skladno z določbo 108. člena ZPIZ-2. Novelirana določba drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena pride v poštev šele tedaj, ko oseba izpolni pogoje za starostno upokojitev brez upoštevanja dodane dobe ter ostane v zavarovanju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik pogojev za ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena ne izpolnjuje, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
denarna socialna pomoč - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdane odločbe o BPP v odločbi o stroških postopka odloči tudi o višini in obsegu stroškov in pri tem upošteva določbe ZPP o povrnitvi stroškov. Sodišče mora odločiti tudi o načinu plačila stroškov tako, da jih mora nasprotna stranka, ki je glede na določbo 154. člena ZPP dolžna poravnati pravdne stroške v pravdi uspešnega upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči.
ZDDV-1 člen 44, 44/2. SPZ člen 210. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 73.
spor majhne vrednosti - sončna elektrarna - stvarna služnost - pogodba o uporabi - najemna pogodba - plačilo DDV - obveznost plačila ddv
V konkretni zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za najem oziroma zakup nepremičnine, kot ga opredeljuje drugi odstavek 73. člena Pravilnika, ampak za storitev, povezano z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine. Za to govori več okoliščin, poleg tistih, ki jih je v obrazložitvi sodbe pravilno opredelilo prvostopenjsko sodišče (da streha predstavlja del objekta in služi celotnemu objektu, tožnik ima sicer pravico do uporabe dela strehe, a na podlagi te pravice ne more izključiti toženca kot lastnika nepremičnine do uporabe), tudi sama vsebina pogodbe, ki je v ustanovitvi služnosti.
ZSDP-1 člen 14, 29, 29/7, 32, 34, 41, 62, 63, 66, 66/1, 66/2, 92.. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (2014) člen 6.
starševski dodatek - posebna nega in varstvo
Starševskega dodatka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljeni po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati. Podaljša se lahko le ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, torej ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka.
Tožnik ne more prejemati istočasno dodatka za pomoč in postrežbo za slepe zavarovance in dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih opravil. V kolikor pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ-2 in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.
ZUP člen 9.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/3.. ZFPPIPP člen 434.
lastnost zavarovanca - predsodni postopek - gospodarska družba - izbris iz registra - družbenik - načelo zaslišanja strank
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe.
Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je pravno irelevanten vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011977
ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - relativna bistvena kršitev določb postopka
V primeru, kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju glede očitanega trpinčenja ni dodatno zaslišalo nobene od predlaganih prič. Kljub drugačnemu napotilu pritožbenega sodišča je z obrazložitvijo, da gre za staro zadevo, o kateri je treba odločiti, neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z dodatnim zaslišanjem prič. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 362. člena ZPP.
naročilo storitev - odpoved pogodbe - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazložitev sodbe
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpisa porabe portala (A6), ni utemeljen. Sodišču prve stopnje namreč ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej. Na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Poleg tega izpis porabe portala (A6) ne dokazuje, da je tožena stranka odpovedala sporno pogodbeno razmerje že 17. 3. 2017, saj iz njega izhaja zgolj, da je v mesecu marcu 2017 (ne pa točno do katerega dne) storitve tožeče stranke še uporabljala. Sodišče prve stopnje je zato logično moralo opreti izpodbijano odločitev na preostale izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni, zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi, pri odločitvi pa je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka.
telekomunikacijsko omrežje - uporaba telekomunikacijskih sredstev - spor med operaterjem in uporabnikom - spor majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon - cenik telekomunikacijskih storitev - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - potrebni pravdni stroški - prosta izbira odvetnika - nagrada in stroški pooblaščenca - kilometrina - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prva pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi.
V konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je prva pripravljalna vloga izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18 OT, in sicer za dopolnitev tožbe in za drugo pripravljalno vlogo.
Izvedenka medicine dela, prometa in športa je določno opredelila, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in upoštevajoč delovno mesto strojni delavec III lahko tožnik to delo opravlja s polnim delovnim časom, upoštevajoč stvarne razbremenitve in njegova delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 % in ni potrebna poklicna rehabilitacija.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - pravnomočnost kazenske sodbe
Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice, ampak sta samostojna pogoja, od katerih je odvisna pravilnost posamezne sodne odločbe. Čeprav uporaba prava sledi ugotovljenim dejstvom, ta drugačna kot pravilna ne morejo biti. V nasprotnem sodna odločba že zaradi nepravilno ugotovljenih dejstev ni vzdržna, pa je tako pravilna ali napačna uporaba zakona brezpredmetna.
Nekaznivost dejanja je v fazi kazenskega postopka, ko ta mimo položajev iz 285.a do 285.č in 450.a do 450.č člena ZKP še niso predmet dokazovanja v ožjem smislu, mogoče preizkusiti le z vidika njihove določenosti v kazenskem zakonu, z vidika razlogov, ki kaznivost dejanja inkriminacijsko ali vrednostno izključujejo, pa ne.
Navedbe v odgovoru na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi so enako kot navedbe v samem predlogu, predmet ocene in ne predmet odločitve. Šele tedaj jih je v primerih nepravilnega povzemanja obravnavati znotraj tako imenovane protispisnosti iz zgornje zakonske določbe, sicer so del dejanskega preizkusa.
Pogoja iz 502. člena ZKP sta zaradi razmerja splošnega in posameznega še vedno toliko povezana, da okoliščin, po katerih je bil ugotovljen prvi, pri oceni drugega ni mogoče prezreti (ignorirati). Nenazadnje že zaradi izkustvene nepristnosti takšne delitve, ki bi se v primeru uresničene nevarnosti izkazala za nevzdržno.
Pravnomočnost katerekoli sodne odločbe v splošnem pomeni, da je njen predmet dejansko in pravno pravilno rešen ter da so odslej v tej zvezi procesna dejanja sklenjena.