CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010485
Zakon o javnih cestah (1971) člen 1, 2, 2/1, 5, 6, 6/5, 6/6, 96, 96/1, 96/1-8. ZCes člen 3, 3/3, 57. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 13, 14, 14/1, 14/1-2, 14/1-23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-13, 2/1-14, 3, 3/2. ZVCP člen 47, 47/1, 47/1-12. ZVCP-1 člen 52, 52/4, 52/4-13. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-15. SPZ člen 44, 44/2, 213, 213/1, 217, 217/3. ZTLR člen 49, 55. ZPN člen 3. ZGJS člen 2. ZGO-1 člen 21. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 5, 181, 181/3, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 50c.
sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo - kršitev pravice do izjave v postopku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - dokazna ocena - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javno dobro - javna cesta - nastanek javnega dobra - služnost parkiranja - bankina - koristnost služnosti - dovoljenje za uporabo - prekarij - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če tuje nepremičnine ni mogoče uporabljati skladno z vsebino služnosti, ne da bi se hkrati na nedovoljen način uporabljala javna cesta (javno dobro), takšna uporaba ne more voditi v pridobitev služnostne pravice. Uporaba tuje nepremičnine v obliki parkiranja dela vozila namreč ne zadosti zahtevi po koristnosti služnosti, če je uporaba sosedne nepremičnine, na kateri se parkira drug del vozila, in s katero bi bilo šele mogoče doseči namen služnosti (parkiranje celega vozila), zakonsko prepovedana.
Ker je imela S. ulica vse od izgradnje status javne ceste (poti), na njej ni bilo mogoče pridobiti služnostne pravice s priposestvovanjem, saj so to možnost izrecno izključevali vsakokratni predpisi o cestah. To velja tako za asfaltirano vozišče kot tudi za utrjen pas ob njem (bankino).
Prekarij kot začasno in preklicno razmerje ne more voditi v priposestvovanje služnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7, 65/2, 118, 118/7.. ZUP člen 1, 1/1.
brezposelnost - denarno nadomestilo
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da se ne more podaljšati, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
plačilo razlike plače - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - delovna uspešnost - znižanje plače - odsotnost z dela
Toženka je imela nagrajevanje zavarovalnih zastopnikov urejeno po t.i. provizijskem sistemu, ki pomeni, da je bil zastopnik nagrajen glede na ustvarjeno realizacijo (sklenjene zavarovalne pogodbe), ob tem pa je bilo tudi odločilno, da je bila zavarovalna premija po sklenjenih zavarovalnih pogodbah tudi dejansko plačana. To poenostavljeno povedano pomeni, da je bil zavarovalni zastopnik za mesec, v katerem je bila premija dejansko plačana, upravičen do določene provizije oziroma do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Znesek pripadajoče provizije se je korigiral s faktorjem prisotnosti na delu. V kolikor je delavec v posameznem mesecu prisoten na delu vse delovne dni, znaša faktor 1, v primeru delne odsotnosti sorazmerno manj, v primeru popolne odsotnosti pa 0/nič). Faktor prisotnosti se je uporabil le v primeru odsotnosti z dela zaradi koriščenja dopusta ali bolniškega staleža, ne pa zaradi državnih praznikov. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ureditev pravilnikov, ki ob uporabi faktorja prisotnosti znižuje plačo za delovno uspešnost v primeru upravičene odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež), nezakonita, ker je v nasprotju z določbami 6. člena ZDR-1.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poškodba pri delu
Pri vprašanju vpliva zdravstvenih težav na tožnikovo invalidnost gre za medicinsko vprašanje. V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je v tožnikovem primeru vzrok nastanka III. kategorije invalidnosti 80 % bolezen in 20 % poškodba pri delu.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje so stroški prisilnega privoda nastali po krivdi obdolženca, ki ni dvignil sodnega pisanja, o katerem je bil pravilno obveščen, vsled česar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se vročitvi sodnih pisanj izmika ter odredilo prisilni privod obdolženca zaradi njihove vročitve obdolžencu. Premoženjsko stanje obdolženca namreč ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče obdolženca oprostiti plačila teh stroškov.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - opustitev vložitve ugovora - opustitev vložitve pravnega sredstva - pasivnost stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - fiktiven pravni posel
Postopanje toženke, ki je v izvršilnem postopku opustila vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, predstavlja subjektivno delovanje dolžnice v smeri odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, z namenom onemogočiti ali precej otežiti uveljavljanje upnikove terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00009818
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 215, 285. SPZ člen 220, 213, 213/1, 222, 222/1, 223, 223/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - primarni tožbeni zahtevek - prenehanje služnosti na podlagi zakona - osvoboditev služnosti - podredni tožbeni zahtevki - prenehanje služnosti na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - nekoristnost služnosti - neizvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - pravočasne trditve - prepozne trditve - neprerekana dejstva - pravilo o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - obseg izvrševanja služnosti - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Za prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ ni odločilno, ali je bila tožena stranka leta 2005, ko je kupila gospodujočo nepremičnino, dobroverna, saj njen subjektiven odnos nima pravno relevantnega vpliva.
Izvrševanje služnosti poti je prvi objektivni zunanji znak za presojo njene koristnosti, vendar neizvrševanje služnosti poti v določenem obdobju nujno ne pomeni, da služnost sploh ni (več) koristna. Služnost poti za gospodujočo nepremičnino je še vedno koristna.
V obravnavani zadevi ne gre za ponovljen postopek, saj odločitve o podrednem zahtevku doslej še ni bilo in gre zgolj za nadaljevanje istega postopka glede podrednega zahtevka, o katerem prej še ni bilo meritorno odločeno. Odvetniku pripada ena sama nagrada za postopek tudi za ponovljen postopek, kar velja tudi za materialne stroške.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 335, 335/1, 369, 369/2, 344, 346, 569.
posojilna pogodba - nesporna dejstva - nezanikana dejstva - priznana dejstva - dokazovanje - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje - stranske terjatve
Točnost nespornih dejstev bi sodišče lahko preverjalo samo v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Sodišče prve stopnje, ki se je ukvarjalo z ugotavljanjem nespornih dejstev, je kršilo procesna pravila.
ZUP člen 260, 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/1.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-2, 65/2, 118, 118/7.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova predsodnega upravnega postopka
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakona. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Po stališču pritožbenega sodišča zakonski pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 17. 2. 2015, po uradni dolžnosti niso izpolnjeni in sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita. V obravnavanem primeru namreč za izdajo odločbe v obnovi postopka ni izpolnjen pogoj, da organ, ki je vodil postopek izdaje odločbe z dne 17. 2. 2015 brez svoje krivde ni vedel za obravnavano dejstvo oziroma ni mogel pridobiti obravnavanega dokaza, ni izpolnjen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - kolektivna pogodba - III. kategorija invalidnosti - pisno soglasje
Na podlagi razlage 5. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki izhaja iz Razlag Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, brez pisnega soglasja zaposlenega invalida ni dopustna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Ker tožena stranka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, na podlagi katere ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, ni pridobila njenega soglasja, je izpodbijana odpoved nezakonita.
stvarna služnost - priposestvovana stvarna služnost - prenehanje pravice stvarne služnosti - nekoristna stvarna služnost - nova pot - bistveno spremenjene okoliščine
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno) okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.
V izreku izpodbijane prvostopne sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka spravljanja v zmoto in navedbe okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj goljufivega namena pri obdolžencu že ob sklenitvi posojilne pogodbe, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja le elemente navadnega civilno pravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja goljufije. Okoliščina, da je sodišče ugotovilo, da obdolženi ni imel nobenih realnih možnosti, da bi prevzete obveznosti izpolnil, ker je bil brez prihodkov in premoženja, ki bi mu to omogočalo, ob dejstvu, da to ni navedeno v opisu kaznivega dejanja, temveč izhaja šele iz sodbenih razlogov, nima za posledico, da je dejanje obdolženega, kot je opisano, kaznivo dejanje. Izreka sodbe in konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki jih mora vsebovati opis kaznivega dejanja, namreč ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo sodbe
Delovanje družbe se kaže v delovanju poslovodstva. Ne samo, da pritožbena navedba, ki bi bila sicer pravno pomembna (da je družba v letu 2017 izvedla dve aktivni operaciji, kar vsaj smiselno nakazuje na delujoče poslovodstvo), ni prav v ničemer konkretizirana, saj ni pojasnjeno, kaj konkretno zatrjevano sploh pomeni, ta pritožbena trditev tudi ni v ničemer dokazno podprta.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pritožbene navedbe o nestrinjanju z izvedenskim mnenjem so zgolj pavšalne in ugotovitev izvedenca v ničemer ne omajejo. Izvedenec je izvid in mnenje podal na naroku, kjer je bila prisotna tudi po uradni dolžnosti postavljena pooblaščenka nasprotnega udeleženca, ki na ugotovitve izvedenca ni imela nobenih pripomb. To je sodišče zapisalo v zapisnik, odvetnica pa je pravilnost zapisa potrdila s podpisom zapisnika. Če je v mnenje dvomila, je imela možnost izvedencu postavljati vprašanja in podajati pripombe. Tudi temu je namenjen institut odvetnika po uradni dolžnosti: skrbeti mora za pravice in interese zaradi prisilnega zdravljenja pridržane osebe. Če pripomb na izvedeniško mnenje ni, izvedenec pa mnenje ustrezno strokovno obrazloži in so v njem odgovori na vsa za razsojo v konkretni zadevi relevantna vprašanja, sodišče ni dolžno od izvedenca zahtevati še podrobnejša pojasnila.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive navedbe - poslovanje z izgubo - premoženjsko stanje
Drži sicer, kot navaja pritožnica, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da posluje z izgubo. Vendar je pri odločanju potrebno upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje. Iz izjave o premoženjskem stanju pa izhaja, da določeno premoženje ima (sredstva v aktivi v bilanci stanja znašajo 2.450.274,00 EUR). Tožeča stranka bi zato morala pojasniti zakaj teh sredstev ne more porabiti/unovčiti za plačilo naložene sodne takse in za te svoje navedbe predložiti relevantne dokaze. Tega pa ni zmogla.
V opisu kaznivega dejanja bi zatrjevana preslepitev odgovorne osebe navedene gospodarske družbe s strani osumljenca morala biti konkretizirana z navedbo okoliščin, ki bi izkazovale osumljenčev preslepitveni namen z lažnim prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da jih ne bo izpolnil, ali ne bo mogel izpolniti, s čemer bi osumljenec pri odgovorni osebi oškodovane družbe ustvaril zmotno predstavo, zaradi katere je ta dobavila blago osumljencu kot samostojnemu podjetniku. Opis dejanja pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ostaja glede zakonskega znaka preslepitve povsem na abstraktni ravni, kar pa za opis ne zadostuje.
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - neznatna škoda - verjeten izkaz nevarnosti - eventualna kumulacija
Pri izdaji začasne odredbe je potreben restriktiven pristop, z omejitvijo na izjemne primere ter ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev. Namen začasne odredbe je zavarovanje konkretnega dolžnikovega premoženja pred takšnimi razpolaganji, ki bi otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.
Če ravnanja dolžnika (četudi na prvi pogled sporna) niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.