ZDR-1 člen 6, 6/1, 179, 179/1.. ZDR člen 184.. OZ člen 239, 239/2, 240.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - uporaba službenega vozila v zasebne namene - diskriminacija - trditveno in dokazno breme
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Šele ko delavec postavi ustrezne trditve, je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da je imel v skladu z 8. členom pogodbe o zaposlitvi pravico do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene, in da je tožena stranka to njegovo pravico kršila od spornega dne dalje, ko mu ni več omogočala, da bi službeno vozilo uporabljal tudi v zasebne namene, zaradi česar mu je nastala vtoževana škoda. Tožnik je s takšnimi navedbami podal zadostno in dovolj konkretizirano trditveno podlago o protipravnosti ravnanja tožene stranke, tj. o kršitvi pogodbenih obveznosti tožene stranke. Tožena stranka je bila zato tista, ki je bila dolžna podati ugovorne trditve, da je bodisi tožniku v resnici omogočala uporabo službenega vozila v zasebne namene bodisi, da so obstajali konkretni razlogi, da mu te uporabe ni bila dolžna omogočiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - opustitev vložitve ugovora - opustitev vložitve pravnega sredstva - pasivnost stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - fiktiven pravni posel
Postopanje toženke, ki je v izvršilnem postopku opustila vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, predstavlja subjektivno delovanje dolžnice v smeri odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, z namenom onemogočiti ali precej otežiti uveljavljanje upnikove terjatve.
ZUP člen 260, 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/1.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-2, 65/2, 118, 118/7.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova predsodnega upravnega postopka
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakona. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Po stališču pritožbenega sodišča zakonski pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 17. 2. 2015, po uradni dolžnosti niso izpolnjeni in sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita. V obravnavanem primeru namreč za izdajo odločbe v obnovi postopka ni izpolnjen pogoj, da organ, ki je vodil postopek izdaje odločbe z dne 17. 2. 2015 brez svoje krivde ni vedel za obravnavano dejstvo oziroma ni mogel pridobiti obravnavanega dokaza, ni izpolnjen.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 335, 335/1, 369, 369/2, 344, 346, 569.
posojilna pogodba - nesporna dejstva - nezanikana dejstva - priznana dejstva - dokazovanje - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje - stranske terjatve
Točnost nespornih dejstev bi sodišče lahko preverjalo samo v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Sodišče prve stopnje, ki se je ukvarjalo z ugotavljanjem nespornih dejstev, je kršilo procesna pravila.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje so stroški prisilnega privoda nastali po krivdi obdolženca, ki ni dvignil sodnega pisanja, o katerem je bil pravilno obveščen, vsled česar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se vročitvi sodnih pisanj izmika ter odredilo prisilni privod obdolženca zaradi njihove vročitve obdolžencu. Premoženjsko stanje obdolženca namreč ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče obdolženca oprostiti plačila teh stroškov.
stvarna služnost hoje in vožnje - parkiranje - prestavitev služnostne poti - javno dobro - obzirno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - izvedenec - informativen dokaz
Čeprav SPZ posebej ne ureja sodnega varstva, ki bi zagotavljalo spremembo načina izvrševanja služnostne pravice, da bi ta manj obremenjevala služečo stvar, sodna praksa dopušča zahtevo lastnika služečega zemljišča po prestavitvi oziroma utesnitvi lokacije izvrševanja služnosti. Odločilno je, da se s tem bistveno ne spremenijo pogoji izvrševanja služnosti ter da na novo definirana služnost v celoti ustreza svojemu namenu.
Bistvo zahtevka na prestavitev stvarne služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne pravice, temveč izhaja iz okoliščine, da obstoji druga, v tožbenem zahtevku konkretizirana, možnost izvrševanja stvarne služnosti, ki je enakovredna obstoječi, bodisi po istih ali drugih zemljiščih istega lastnika, ali ob njegovi privolitvi tudi po zemljiščih tretjega lastnika. Sodišče mora torej presoditi, ali ob upoštevanju načela obzirnega izvrševanja stvarne služnosti ponujena nova možnost izvrševanja predstavlja za gospodujoče zemljišče enakovreden način uporabe služečih zemljišč glede na interese lastnika gospodujočega zemljišča.
nepopolna tožba - poziv za popravo tožbe - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnica vloge kljub pozivu sodišča ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da očitana kršitev delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neupravičen izostanek z dela) ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama. Isto pa velja za drugo očitano kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neobveščanje delodajalca o razlogu odsotnosti z dela), ki je prav tako podana, čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti namreč izpolnjen tudi drugi pogoj, naveden v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.
seznam hudih bolezni - podzakonski akt - izgubljen zaslužek - posebna nega in varstvo
V sporni zadevi je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da podzakonski akt ne more dodatno postavljati časovnih omejitev glede na bolezni, kot so določene v tem seznamu, v kolikor zato ni nekega razumnega, stvarno utemeljenega razloga. Če utemeljen razlog ni podan, to pomeni, da je takšna podzakonska odločba arbitrarna in s tem posledično tudi nezakonita. ZSDP-1 ministru daje le pooblastilo, da na predlog Pediatrične klinike določi Seznam hudih bolezni za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Iz Seznama izhaja, da posebno varstvo potrebujejo otroki s cistično fibrozo. Dodajanje še posebnih omejitev (manj ali več kot 5 let) pa nedvomno presega pooblastilo, ki je dano ministru. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo, da je za rešitev v sporni zadevi odločilno zgolj dejstvo, da ima otrok cistično fibrozo in da gre za hudo bolnega otroka, kot je le-ta opredeljen v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. S tem pa so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščencu stranke ni mogoče očitati malomarnosti ali celo naklepa, če ne predlaga zaslišanja stranke po sodnem tolmaču, če mu stranka sama zatrdi, da razume in govori slovensko, pa se na naroku izkaže, da slovensko ne govori (dovolj dobro) oziroma tako, da bi jo razumela tudi nasprotna stranka. V predmetni zadevi je pritožnik ravnal v okviru svoje dolžne skrbnosti, saj glede na okoliščine primera (tožničina trditev, da slovensko zna in da ne potrebuje tolmača, dejstvo, da je bila rojena in je delala v Republiki Sloveniji ter dotedanja komunikacija z njo) ni mogoče od njega zahtevati še dodatnega preverjanja tožničinega znanja slovenskega jezika. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo separatne stroške tožene stranke za narok, na katerem bi morala biti zaslišana tožnica, pa to ni bilo mogoče brez sodnega tolmača, takratnemu pooblaščencu tožnice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012208
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 147, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Prva toženka je z organizacijo delovnega procesa na način, da se je moral tožnik pred začetkom dela zglasiti pri izmenovodski mizi, ki je bila nepravilno postavljena tik ob transportni poti, in s tem, ko v proizvodni hali ni ustrezno označila peš poti, po katerih bi delavci lahko varno hodili, kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1. V skladu s to določbo je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo. Zato je prva toženka za obravnavani škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da bi njen delavec, ki je v trenutku škodnega dogodka upravljal s spornim samovoznim delovnim strojem, bodisi s hupanjem bodisi s kakšnim drugačnim opozorilom, moral skupino delavcev na transportni poti opozoriti na bližajoči se voziček, pa tega ni storil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011246
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 325, 352/1, 352/1-3.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zavrženje obtožnice - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon - bivanje v tujini
Glede na navedeno, ko torej obstaja verjetnost, da se obdolženec nahaja v ZDA, ob tem, ko so bili poskusi vročanja v Kolumbiji neuspešni, je pritrditi pritožbi, ko navaja, da do sedaj še neugotovljen naslov obdolženčevega bivanja v ZDA, pri čemer ima Republika Slovenija z ZDA urejeno medsebojno kazenskopravno pomoč, ne predstavlja takšne ovire za izvedbo kazenskega postopka, da bi bilo potrebno obtožnico na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP zavreči, temveč je potrebno izčrpati vse možnosti za uspešno vročitev.
postopek prisilne likvidacije - likvidacijski upravitelj - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti - prezadolženost - trajnejša nelikvidnost
Pritožnik (dolžnik in družbenik) sklep o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka izpodbija tako, da poleg tistega, kar je bilo pomembno pri začetku postopka prisilne likvidacije navaja še, da ima dolžnik osebno vozilo N. Vendar s tem razlogom pritožnik ne more uspeti, saj se ta razlog nanaša na dolgoročno plačilno sposobnost (prezadolženost), medtem ko se je stečajni postopek začel iz razloga trajnejše nelikvidnosti, ki je podana takrat, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti (davčna izvršba je bila neuspešna), ki so zapadle v tem obdobju (1. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP).
obveznost plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - prekluzivni rok materialnega prava - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga - ustavitev postopka
Rok za plačilo sodne takse je prekluzivni rok materialnega prava in ga sodišče ne more podaljšati. Neplačilo sodne takse v postavljenem roku namreč po volji zakonodajalca preprečuje vsebinsko obravnavanje vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010067
OZ člen 289, 393, 393/3, 460, 460/2, 460/3, 465, 480. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/1.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - podredni tožbeni zahtevki - dejanska škoda zaradi izgubljenega dobička - pravočasno grajanje napak - ničnost prodajne pogodbe - dolžna skrbnost kupca - skrbnost dobrega strokovnjaka - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - nasprotna tožba - plačilo zadnjega dela kupnine - pomanjkljivost izreka - notranje razmerje - trditvena podlaga strank - odložni pogoj - rok plačila - dopolnilna sodba
Toženi stranki sta posredovali vso dokumentacijo in podatke, ki jih je želela tožeča stranka in slednja z njo tudi razpolaga, tožeča stranka pa je imela tudi možnost preveriti situacijo glede odprtih sodnih postopkov pri odvetniku G. Pogodbo o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o. je pripravila tožeča stranka. Upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka razpolagala s poročili odvetnika o stanju zadev, ki so vsebovala tudi omenjeno pravdno zadevo, je neutemeljeno v breme tožene stranke šteti pogodbo, v kateri sama tožeča stranka ni navedla te pravdne zadeve. Tudi sicer pa pritožba ne pojasni, kako bi ugotovitve o dejavnosti tožeče stranke v smislu drugega odstavka 460. člena OZ vplivale na izpodbijano odločitev, glede na to, da je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka ravnala izrazito neskrbno. Že upoštevaje osnovni kriterij skrbnosti v lastnih zadevah sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno očita neskrbnost tudi zaradi ugotovitve, da predmetni poslovni prostori v času sklepanja pogodbe niso bili vpisani v zemljiško knjigo, zaradi česar je pri preverjanju dejanskega in pravnega stanja nepremičnine upravičeno pričakovati, da bo stranka še bolj previdna.
V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka uveljavlja, da ji ni jasno, kateri toženi stranki naj bi bila dolžna plačati navedeni znesek s pripadki. Skladno z določili ZPP sta pravdni stranki vedno dve, tožeča stranka in tožena stranka, zato izrek s tem v zvezi ni v ničemer pomanjkljiv. Kakšno je notranje razmerje med tožencema, za toženo stranko pri postavitvi zahtevka očitno ni bilo pomembno. Tretji odstavek 393. člena OZ pa določa, da če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.
V primeru, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, se šteje, kot da rok izpolnitve ni določen.
Stvarna napaka po pogodbi o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o je prenehala, saj je bila nemožnost prodaje poslovnih prostorov razlog, iz katerega je tožeča stranka uveljavljala znižanje kupnine.
ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
sklep o stroških - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do pritožbe - nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Izpodbijani sklep je res procesni sklep o stroških, kjer zadostuje kratka in strnjena obrazložitev, vendar morajo biti v sklepu vseeno podani bistveni razlogi, ki omogočajo preizkus njegove pravilnosti. Izpodbijani sklep tega standarda ne dosega. Glede odmere stroškov je v njem navedeno le, da je sodišče upoštevalo veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih ter dejansko opravljeno delo v konkretni zadevi in da so priglašeni stroški (nagrada v znesku 572,00 EUR in stroški v višini 64,56 EUR) v celoti utemeljeni in nima razlogov o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00010224
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika z vložitvijo podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo - odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - nedopustna pritožbena novota - stranka postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se toženec ne more razbremeniti odgovornosti, katere je prevzel kot samostojni podjetnik.