Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o verjetnosti obstoja upnikove terjatve ne morejo omajati niti dolžnikove navedbe, da je pri izvajanju gradbenih del sledil projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj že sam ZGO-1 ne izključuje možnosti, da med izvajanjem posameznih gradbenih del po že potrjenem projektu ne more priti do ogrožanja varnosti objekta, življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjega objekta ali okolja.
Ker je predmetna začasna odredba ureditvena (regulacijska) mora biti za njeno izdajo poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazan tudi pogoj, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. V obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o možnosti saniranja porušenja upnikove stavbe z ustrezno denarno odškodnino oziroma z nadomestitvijo upnikovega objekta z drugim objektom.
Predmetna začasna odredba je dopustna, saj se ob tehtanju interesov upnika in dolžnika izkaže, da je začasna odredba "reverzibilna", torej da bi se lahko kljub njeni izdaji in izpolnitvi, kasneje, če bi bila sodba za upnika zavrnilna, lahko za dolžnika vzpostavilo prejšnje stanje. Vsebina začasne odredbe ne presega namena njene izdaje (preprečitev težko nadomestljive škode), saj ne predstavlja realizacije tožbenega zahtevka.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32, 219, 219/1.
posestno varstvo - motenje posesti - motilno ravnanje - služnost poti - dovozna pot - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - način izvrševanja služnosti - zadnje posestno stanje - zavrnitev dokaznih predlogov - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze pravdnih strank in velja prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, na podlagi katere sodišče zavrne dokazni predlog z utemeljitvijo, da izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanske ocene sodišča, ki si jo je ustvarilo z izvedbo izvedenih dokazov. Izjemoma je dopustna zavrnitev dokaznega predloga, če izvedeni dokazi z visoko stopnjo prepričanja potrjujejo odločilno dejstvo, na podlagi katerega prvo sodišče gradi svojo dokazno oceno, in se izkaže, da tudi v primeru, če bi zavrnjeni dokaz v celoti potrdil trditve stranke, ki je takšen dokaz, ki je bil zavrnjen, predlagala, ta dokaz ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
Tudi če pritožbeno sodišče odmisli nesubstanciranost dokaznega predloga in bi priči potrdili zatrjevanje tožnice, da je dovozna pot zožena za širino stebra, navedeno ne bi spremenilo dejstva, da se je sodišče na ogledu neposredno prepričalo, da tožnici z njenim avtomobilom dostop po dovozni poti ni bil oviran in še manj onemogočen.
Pri ugotavljanju pogojev za posestno varstvo je potrebno izhajati iz dejstev, ki so nastali v trenutku motenja in ne po motilnem dejanju oziroma celo dejstev, ki bi lahko nastala v prihodnosti. Varstvo posesti je namreč podano glede na zadnje posestno stanje pred domnevnim motilnim ravnanjem.
stvarna služnost hoje in vožnje - obzirno izvrševanje služnosti - oviranje izvrševanja služnosti - konfesorna tožba - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tudi kratkotrajno parkiranje, v primeru, če je potrebno upravljavca vozila iskati, da ga preparkira, pomeni oviranje izvrševanja služnostne pravice. Nebistveno je sklicevanja pritožnika, da pri ustavitvi vozila zaradi izstopa potnikov oziroma razložitve tovora ne gre za parkiranje. Odločitev sodišča se namreč na takšne primere ne nanaša. Toženec tudi ne more uspeti s sklicevanjem na načelo obzirnega izvrševanja služnosti, saj tega načela ni mogoče razlagati tako, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena, torej v konkretnem primeru proste poti.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - poklicna usposobljenost delavca - praktično usposabljanje - nepravilno ravnanje - ravnanje delavca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - navodila za varno delo
Tožnica je bila teoretično in praktično pravilno usposobljena za konkretni delovni proces.
Preprečitvi nesreč so namenjena navodila za (varno) delo. Do zamenjave stopalk ne bi prišlo, če bi imela obe stopalki obuti, kot bi jih morala imeti. Tožnica, ki si ni namestila stopalk na obe nogi, ni ravnala dovolj skrbno in je s tem v 20 % prispevala k nastanku škode. Da je ob nastanku poškodbe delala pod pritiskom doseganja norme, je potrdila s svojo izpovedbo, vendar to ne izključuje tožničine odgovornosti, da delo opravlja skrbno.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobra vera - dobroverna in zakonita posest - dobroverna lastniška posest - zamudna sodba - delna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neodpravljiva nesklepčnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med trditvami in dokazi
Razlog iz 318. člena ZPP, ki izključuje izdajo zamudne sodbe, je podan kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Kot dejansko stanje služijo v sodbi tista dejstva, ki so bila zatrjevana. Ni treba, da so predloženi dokazi v skladu z zatrjevanimi dejstvi. Zadošča že, da niso v nasprotju.
Med trditvami v tožbi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, tako ni nasprotja, ki ga je našlo prvostopenjsko sodišče. Zato tudi ni bilo potrebe po razpisu naroka in izvedbi dokaznega postopka (do česar sicer lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi). Zato izvedba dokaznega postopka in ugotovitve dejstev, s katerim je sodišče nato zavrnilo zahtevek, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bolezenska stanja - predhodna poškodba oškodovanca - zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo - vzročna zveza - teorija jajčne lupine - adekvatna vzročnost
Zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %, zato je zgolj v tem obsegu upravičen do odškodnine iz tega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010460
ZPP člen 115. SPZ člen 43, 43/1, 48, 48/2. OZ člen 190.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - obogatitev - supeficies solo cedit - sestavina nepremičnine - pasivna legitimacija lastnika - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Ker zaradi temeljnega načela stvarnega prava, da je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno, ali je na, nad ali pod nepremičnino (superficies solo cedit), vlaganja lastnika nepremičnine postanejo njen del, lahko graditelj, ki je vlagal s soglasjem lastnika, od njega zahteva le tisto, za kar je bil ta obogaten. Sodišče prve stopnje je tožnikova podredna zahtevka na povrnitev vlaganj pravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da pasivna legitimacija tožencev ni podana. Ob vložitvi tožbe namreč nista bila več lastnika nepremičnine, prav tako pa tudi ne v času opravljenih vlaganj.
Izjava priče, pridobljena v skladu s 148. členom ZKP, se sme med ostalim uporabiti tudi za oceno verodostojnosti izjave, ki jo da priča na kasnejšem zaslišanju pred sodiščem. Izjava z dne 22. 7. 2015, podana policistom po drugem odstavku 148. člena ZKP, je bila tudi v predmetnem primeru priči le predočena zaradi ocenjevanja verodostojnosti njegove izpovedbe na glavni obravnavi, nikakor pa ni mogoče trditi, da na njej temelji izpodbijana obsodilna sodba, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
kazen zapora - kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - vikend zapor - alternativni način izvršitve kazni zapora
Predlogu za vse v 86. členu KZ-1 opredeljene načine alternativnega prestajanja kazni zapora je mogoče ugoditi le v primeru, če je obsojencu izrečena kazen zapora in če ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Glede na to, da je bila obsojencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, ni izpolnjen navedeni formalni (objektivni) zakonski pogoj in so zato razlogi napadenega sklepa, navedeni v točkah 7 in 8 obrazložitve sklepa, pravilni in povsem razumljivi.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev - zakonski rok - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - nepodaljšljivi rok
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer to stori že ob izdaji prvega sklepa o prodaji.
Leto in pol (od začetka postopka osebnega stečaja) je po oceni višjega sodišča več kot dovolj časa za pripravo otrok na selitev. Rok za izpraznitev pa je tudi zakonsko določen, kar pomeni, da sodišče ne more določiti nekega drugega, daljšega roka za izpraznitev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja
Po ustaljeni sodni praksi nezakonitosti, ki jih v postopku s pravnimi sredstvi zatrjujejo stranke, same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. So namreč predmet reševanja in odločanja v okviru rednih in izrednih pritožbenih sredstev, v okviru odločanja o prenosu krajevne pristojnosti pa o njih ni mogoče presojati.
Okoliščina, da je predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu podala predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper zagovornika, ob dejstvu, da navedena kot sodnica o zadevi v nadaljevanju postopka ne bo odločala, tudi ni razlog, ki bi narekoval prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP.
pravnomočnost sklepa o ugovoru - sklep o dopolnitvi tožbe - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dolžnost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditve, da naj bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen, bi morala tožeča stranka uveljavljati najkasneje s pritožbo zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 10. 7. 2017, sedaj pa tega ne more uveljavljati več. Ne Okrožno sodišče v Ljubljani ne višje sodišče tega sklepa na noben način ne moreta spremeniti, pravnomočnost pa je posledica ravnanj strank, ki se zoper sklep o ugovoru nista pritožili.
Sklep o dopolnitvi tožbe je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo ugovor tožeče stranke v tem delu.
Iz spisa izhaja, da je bil ugovor vložen, po pravnomočnosti sklepa o ugovoru pa je zadevo začelo obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani. S tem se je tudi vzpostavila dolžnost tožeče stranke, da doplača sodno takso za tožbo – taksa za redni postopek.
odlog izvršbe - pristop upnikov k že začeti izvršbi - nedovoljena pritožba - predlog za nadaljevanje izvršbe - soglasje vseh upnikov
Nov upnik, ki v času odloga pristopi nepremičninski izvršbi, ima možnost, da predlaga nadaljevanje izvršbe še pred potekom časa, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ). Že okoliščina, da pristopi v času odloga nepremičninski izvršbi nov upnik, ki odlogu nasprotuje, pomeni prenehanje podlage oziroma razlogov za odlog, ki so ga predlagali prvotni upniki.
utemeljenost začasne odredbe - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe - opravičba začasne odredbe - pravnomočna obtožnica - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana
Če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali že izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Iz tega izhaja, da je za opravičitev začasne odredbe potrebna oz. zadostuje že vložitev tožbe in ne končni uspeh v glavnem postopku. Pravilno je zato sklepanje sodišča prve stopnje, da to smiselno pomeni, da mora za opravičitev začasne odredbe, izdane v predkazenskem ali kazenskem postopku, zadostovati že vložitev obtožnice (pravnomočna obtožnica) in ne šele obsodilna sodba. V tem primeru je postala obtožnica pravnomočna (enkrat je bila tudi že izdana nepravnomočna obsodilna sodba), zato ni res, da toženka začasne odredbe ni opravičila.
Sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve napadene sodbe sicer ugotavlja in razlaga, da sta oba obdolženca odločilno prispevala k storitvi obeh očitanih jima kaznivih dejanj, pri čemer je bila tako zavest, kakor tudi volja vsakega od njiju usmerjena k izvršitvi celotnega vsakega posameznega kaznivega dejanja, za katerega se je vsak od njiju hote odločil, kar vse pomeni, da ju je potrebno obravnavati kot sostorilca, vendar navedenega ne podkrepi s konkretnimi dejstvi, ki bi potrjevala pravilnost zatrjevanih zaključkov prvostopnega sodišča o obstoju sostorilstva obeh obdolžencev pri obeh kaznivih dejanjih.
Sodišče prve stopnje je dolžno ugotoviti, kateri od obdolžencev in s čim je izpolnil zakonske zanke očitanega mu kaznivega dejanja in o tem v sodbi navesti jasne razloge, kar pa glede kaznivega dejanja iz točke II izreka prvostopne sodbe ni primer.
Po določbi prvega odstavka 6. člena KZ-1 se kazenski zakon ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Imuniteto sodnikov kot eno izmed prvin neodvisnosti sodnikov, ki izhajajo iz 125. člena Ustave RS, zagotavljajo določbe 134. člena Ustave RS. Prvi odstavek tega ustavnega določila zajema materialno imuniteto oziroma indemniteto sodnikov in vsebuje prepoved, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
Prav za takšno odločanje z izražanjem mnenja in glasovanjem pa je šlo v obravnavani kazenski zadevi, ko je senat višjega sodišča v sestavi obdolženih višjih sodnikov odločal o tem, ali je pritožba oškodovanca kot tožilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Postojni z dne 10. 11. 2015, opr. št. I K 20254/2015, utemeljena ali ne, pri čemer je seveda moralo presoditi, ali je bil oškodovanec kot tožilec pri nadaljevanju kazenskega pregona prekludiran.
najemodajalec - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - dokazi in izvajanje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Pravilnik določa razmerje med lastnikom in upraviteljem, v ničemer pa ne posega v najemno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Pogodbeni stranki zavezuje najemna pogodba, na katero Pravilnik nima nobenega vpliva; upravitelj pa niti z Aneksom št. 4 niti s Pravilnikom ni pridobila statusa najemodajalca.
spor majhne vrednosti - stečajni postopek - izpodbojna pravna dejanja - razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji - plačilo DDV - nujna plačila - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Zgolj zaradi tega, ker se je dolg tožeče stranke do tožene stranke (ki je bil poravnan z izpodbijanimi asignacijami) nanašal na plačilo DDV, ne moremo reči, da učinkov plačil, izvedenih na podlagi spornih asignacij, ni dovoljeno razveljaviti oziroma da asignacije z dne 12. 4., 14. 4. in 21. 3. 2016 niso izpodbojne. Pravnega dejanja stečajnega dolžnika, ki je predmet presoje v tem postopku, namreč ni mogoče subsumirati pod določbo 273. člena ZFPPIPP. Ni mogoče reči, da gre za nujno plačilo v smislu drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP (pri čemer je potrebno poudariti, da tudi plačila, ki jih kot nujna za redno poslovanje družbe po nastopu insolventnosti opredeljuje 34. člen ZFPPIPP, samo zato še niso neizpodbojna).
statusna sprememba družbe - pripojitev zavarovalne družbe - čezmejna združitev družb - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - pogodba o zavarovanju vozil - neplačevanje obrokov - plačilo dolga
Do statusne spremembe oziroma univerzalnega pravnega nasledstva je prišlo že pred začetkom pravde. Ker ima pogodba učinke tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, je tožena stranka dolžna poravnati dolg tožeči stranki na podlagi dveh pogodb, ki ju je sklenila s pravno prednico tožeče stranke, saj ni plačala vseh obrokov po pogodbah.