spor iz razmerij med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki - določitev stikov z otrokom - preživnina - nasilje v družini - zanemarjanje otroka - poročilo centra za socialno delo - otrokova korist - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka
Pogoji za varen in zdrav razvoj otroka pri materi se tako drastično poslabšujejo, da mu bo to zanesljivo dolgoročno škodovalo. Mati ima slabe ekonomske razmere, je nezaposlena. Otroci so pri materi izpostavljeni prepirom, kričanju, prekomernemu pitju alkohola - predvsem njenih partnerjev, vprašljiva je tudi redna in zdrava prehrana. Mati otrok za šolsko delo ne vzpodbuja, otroci so v glavnem prepuščeni sami sebi. Do svojega obnašanja ni kritična, ko problem eskalira se iz njega reši tako, da se preseli v drugo okolje.
Za zdrav razvoj otroka je pomembno okolje, v katerem je otrok deležen ljubezni in naklonjenosti, kjer se počuti varnega in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Nič od tega pri dečkovi materi ni bilo zagotovljeno. V dečkovo korist pa bo, da bo mati, ob ustreznem sodelovanju dečkovega očeta, poskrbela za primerne stike z njim ter ostalimi sorojenci, kar pomeni, da dečkov oče teh stikov ne sme omejevati, tožena stranka pa mora ustvariti okoliščine, v katerih bo deček lahko imel redne stike z njo in ostalimi sorojenci.
S pomočjo centrov za socialno delo se sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih centri preverjajo neposredno na terenu. Takšno poročilo ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev centri za socialno delo opravljajo naloge pomožnega preiskovalnega organa. Hkrati pa imajo tudi poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00011319
ZPP člen 7, 8, 13, 212. ZZZDR člen 12.
pravica do dedovanja - ugotovitev obstoja dedne pravice - predhodno vprašanje - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - trditveno in dokazno breme - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - nasprotje med trditvami in dokazi
Da bi dokazni zaključki lahko temeljili na izpovedbah prič, bi morala biti ovrednotena verodostojnost vsake od prič. Za oceno njihove verodostojnosti je pomembno tudi, v kakšnem odnosu je priča do tožnika, od kod črpa vedenje o dejstvih, o katerih je izpovedala, in kakšen vtis je naredila na sodišče med zaslišanjem.
objava popravka - vsebina zahtevka za popravek - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Sodišče lahko ugodi le zahtevku za objavo popravka, ki v celotnem besedilu izpolnjuje pogoje za objavo v pomenu četrtega odstavka 26. člena ZMed. Glede omenjenega stavka petega odstavka popravka ti pogoji niso izpolnjeni. Že to zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Navidezna (simulirana pogodba) sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Pogodbeni stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz, na primer pisni zapis, sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sporazum o ugotovitvi in določitvi skupnega premoženja zakoncev navidezen in ničen. Dejanski namen sklenitve tega sporazuma je predstavljal poskus oškodovanja tožnice (upnice), ki že od leta 2011 zoper toženca vodi postopek davčne izvršbe, kar je bilo obema toženima strankama tudi znano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
stroškovna odmera - odmera pravdnih stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - odvetniški stroški - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - materialni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Tožena stranka je s končno odločbo v pravdi v celoti uspela. Upravičena je torej tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka, ne glede na njen uspeh v njem.
odškodninska odgovornost podjemnika - padec z balkonske ograje - obisk na domu - najemno stanovanje - nedopustno ravnanje - malomarno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - izključitev vzročne zveze - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
To, če je najemnik za napako v pričvrstitvi ograje vedel, vzročne zveze med ravnanjem prve toženke in nastalo škodo, ni pretrgalo. Tisti, ki so povzročili škodo, a delali neodvisno drug od drugega, za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
Malomarnost najemnika stanovanja (ki ni poskrbel za sanacijo slabo izvršenega dela prve toženke) ni tak dogodek, ki bi lahko izključil vzročno zvezo z malomarnim ravnanjem strokovnjaka - monterja prve toženke.
Sodišče v tej zadevi ne obravnava zahtevka (naročnika) zaradi jamčevanja za podjemnikove napake, ampak odškodninski zahtevek (tretjega/nepogodbenega oškodovanca), ki je posledica civilnega delikta. Roki, ki jih OZ določa za uveljavljanje zahtevkov zaradi kršitve pogodbe, torej ob obravnavi tožbenega zahtevka po 131. členu OZ, ne pridejo v poštev.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papir - delnica - delitev stvari
Po določilu 221. člena ZD je sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju sta zapustnikova dediča zapustnikova izvenzakonska partnerica do 1/3 zapuščine in zapustnikov sin do 2/3 zapuščine. Zato tudi oba dedujeta v teh deležih še naknadno najdeno delnico. Kako bosta dediča delnico razdelila, pa je stvar nadaljnje delitve in ne zapuščinskega postopka.
upravičenci za vložitev pritožbe - pritožba oškodovanca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Drugačna situacija pa nastane, ko se oškodovanec ali njegov pooblaščenec pritoži zoper sklep sodišča, s katerim je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo. Pritožba zoper sklep pa ne obsega le upravičencev za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ampak je krog upravičencev do pritožbe po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena. To situacijo obravnava načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, objavljenega v publikaciji Pravna mnenja 1/98 na 3. strani.
Pri pritožbi zoper sklep, ki jo vloži oškodovanec, je potrebno presojati tudi, ali je bila pravica pritožnika prekršena, torej treba je presojati tudi utemeljenost pritožbe. Če bo sodišče ugotovilo, da pritožnikova pravica ni bila prekršena, bo moralo pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Zavrglo jo bo, če bo spoznalo, da po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobra vera - dobroverna in zakonita posest - dobroverna lastniška posest - zamudna sodba - delna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neodpravljiva nesklepčnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med trditvami in dokazi
Razlog iz 318. člena ZPP, ki izključuje izdajo zamudne sodbe, je podan kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Kot dejansko stanje služijo v sodbi tista dejstva, ki so bila zatrjevana. Ni treba, da so predloženi dokazi v skladu z zatrjevanimi dejstvi. Zadošča že, da niso v nasprotju.
Med trditvami v tožbi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, tako ni nasprotja, ki ga je našlo prvostopenjsko sodišče. Zato tudi ni bilo potrebe po razpisu naroka in izvedbi dokaznega postopka (do česar sicer lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi). Zato izvedba dokaznega postopka in ugotovitve dejstev, s katerim je sodišče nato zavrnilo zahtevek, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba izbrisne tožbe - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - nenadomestljiva škoda
Tožeča stranka ima možnost zavarovanja terjatve zaradi izpodbijanja dejanj stečajnega dolžnika na nepremičnini z zaznambo izbrisne tožbe po 245. členu ZZK-1. Vendar to ne pomeni, da ta pravno teoretična možnost ex lege jemlje tožeči stranki pravico predlagati začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin ter z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Tožena stranka ni zatrjevala v ugovoru in sedaj v pritožbi ne navaja, da bi tožeča stranka sploh predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v zemljiško knjigo. Nenadomestljiva škoda ni pogoj za izdajo začasne odredbe ne po 2. ne po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče dolžnika - razmerje z mednarodnim elementom - popoln predlog za izvršbo - preverjanje podatkov o dolžniku - oprava poizvedb - obstoj premoženja dolžnika
Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedel vse zahtevane podatke o dolžnici in tudi vse druge potrebne podatke za opravo izvršbe, nobeden od navedenih podatkov pa ni kazal na razmerje z mednarodnim elementom, sodišče ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici iz predloga za izvršbo s podatki v CRP niti za opravo poizvedb o tem, ali v Republiki Sloveniji obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - legalizacija nedovoljene gradnje - soglasje lastnika za gradnjo - soglasje solastnika - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Tožnici z uveljaljanjem zahtevka na ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe, uveljavljata ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika toženca dano soglasje za legalizacijo objektov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnici s stopnjo verjetnosti izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici sta namreč že v tožbeni trditveni podlagi navedli, da sta po prejemu odločbe gradbene inšpekcije začeli postopek legalizacije nedovoljene gradnje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je soglasje solastnika za legalizacijo nedovoljene gradnje.
Pogodbeni pogoji morajo biti napisani v jasnem in razumljivem jeziku, kar pomeni, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev.
Tožnica je s sklenitvijo pogodbe prevzela obrestno in valutno tveganje, saj je bila višina anuitet odvisna od višine variabilne referenčne obrestne mere in gibanja tečaja švicarskega franka v razmerju do domače valute. Pritožnica pa zanemari, da je to tveganje vključevalo tako možnost, da se bosta tečajno razmerje in višina obrestne mere gibala v njeno škodo, kakor tudi možnost, da se bosta gibala v njeno korist.
Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe prevzela enako tveganje kot ga je prevzela tožnica, saj slednja ne trdi, da je tožena stranka že ob sklenitvi pogodbe vedela ali lahko predvidela bodoče gibanje tečaja in obrestne mere in tudi ne, da bi v okviru pogodbenih določb svoje tveganje omejila ali izključila. O očitnem nesorazmerju oziroma znatnem neravnotežju v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ki bi obstajalo že v času sklenitve kreditne pogodbe, zato ni mogoče govoriti.
razdelitveni narok - izpodbijanje terjatev drugega upnika
Ker lahko glede na določbo drugega v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ dolžnik terjatev upnika izpodbija na razdelitvenem naroku le, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom, je glede na zgoraj navedeno pritrditi sodišču prve stopnje, da navzočnost dolžnika na naroku ni bila nujna, saj je upnikovo terjatev izpodbijal že pred razdelitvenim narokom z ugovorom po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00010770
ZPP člen 8, 224, 224/1, 258, 258/2, 262, 262/1, 285. ZNVP člen 16, 16/3. OZ člen 335, 335/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravica do izvedbe dokaza - opustitev zaslišanja stranke - vabilo stranki k zaslišanju - materialno procesno vodstvo - zastopanje stranke po odvetniku - dobrovernost - domneva dobre vere - stroški postopka - nagrada za zastopanje več oseb - obseg zapuščine - dedna pravica - zastaranje - dokazna ocena - uvedba zapuščinskega postopka
Čeprav sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, pravica pritožnikov do obravnavanja v postopku ni bila bistveno okrnjena. Pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna, sodišče pa je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je ta dokaz zavrnilo.
V primeru, da stranko v pravdi zastopa odvetnik, so obveznosti sodišča, ki izvirajo iz načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), zmanjšane na minimum.
Sodišče se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da sta bili toženki oktobra 2006, ko je prišlo do vpisa spornih obveznic na njuna računa v centralnem registru pri KDD, v dobri veri, da so sporne obveznice spadale v zapuščino po njunem pokojnem očetu, razlogov, da bi o tem dvomili, pa nista imeli. Pravilno je zaključilo, da sta toženki po tretjem odstavku 16. člena ZNVP na izvirni način postali zakoniti imetnici spornih obveznic, kar pomeni, da sta z njimi smeli razpolagati in zato ob njihovi poznejši prodaji in prejemu kupnine nista bili obogateni brez pravnega temelja na škodo tožnikov.
Toženki bi kot pravni naslednici po pokojnem očetu (A. A. ml.), ki je v denacionalizacijskem postopku po svojem očetu (A. A. st.) opravljal funkcijo skrbnika za poseben primer, morali tožnikom prepustiti njihov del spornih obveznic. Ta njuna obveznost, ki je prešla na toženki z dedovanjem, je zapadla naslednji dan po zapustnikovi smrti; ker je A. A. ml. umrl ... 2004, tožniki pa so svoje dedne pravice po A. A. st. prvič uveljavljali šele novembra 2011, ko so predlagali uvedbo zapuščinskega postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njihova terjatev že pred tem zastarala, saj bi jo morali uveljaviti najpozneje v splošnem petletnem zastaralnem roku (prvi odstavek 335. člena OZ).
ZDR-1 člen 130, 134.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 32, 49, 50, 104, 104/4.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
povračilo potnih stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - službena pot - kilometrina
Službena pot je tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
Ker so tožniki za prevoz uporabljali osebno vozilo, so upravičeni do povračila potnih stroškov v skladu z določbo 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/2, 403/3, 405, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - izbris obsodbe iz kazenske evidence - potek preizkusnega obdobja
Ker je obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati po uradni dolžnosti, je zmotno pritožbeno stališče, da bi v zvezi z ugotavljanjem zakonske ovire sodišče moralo postopati kot v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti po 405. členu ZFPPIPP, ker za to ni zakonske podlage.