odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - poklicna usposobljenost delavca - praktično usposabljanje - nepravilno ravnanje - ravnanje delavca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - navodila za varno delo
Tožnica je bila teoretično in praktično pravilno usposobljena za konkretni delovni proces.
Preprečitvi nesreč so namenjena navodila za (varno) delo. Do zamenjave stopalk ne bi prišlo, če bi imela obe stopalki obuti, kot bi jih morala imeti. Tožnica, ki si ni namestila stopalk na obe nogi, ni ravnala dovolj skrbno in je s tem v 20 % prispevala k nastanku škode. Da je ob nastanku poškodbe delala pod pritiskom doseganja norme, je potrdila s svojo izpovedbo, vendar to ne izključuje tožničine odgovornosti, da delo opravlja skrbno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kriterijev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan ekonomski poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (negativen rezultat poslovanja, nedoseganje načrtovanih kazalnikov poslovanja, zmanjšanje naročil, nezadostna zasedenost proizvodnje, izguba poslovanja) in da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz diskriminatornih razlogov (bolniška odsotnost, mati treh otrok, 4-urni delovni čas). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka tožnice ni pravilno ocenila po kriterijih, ki jih je določila za opredelitev presežnih delavcev in bi tožnica v tem primeru dosegla takšno oceno, da ji pogodba o zaposlitvi ne bi bila odpovedana, je sprejelo pravilno odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 116, 139, 139/6, 458, 458/3. ZVPSBNO člen 20.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročitev sodbe - napačna vročitev - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vrnitev v prejšnje stanje - obvestilo o prispelem pismu
Ker tožnica sama priznava, da ji je bilo sodno pisanje vročeno 20. 9. 2016, kar potrjuje tudi vročilnica, se na kršitev pravil o vročanju oziroma na napačno ravnanje poštne uslužbenke pri vročanju ne more uspešno sklicevati.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Na strani delavke, ki jo je tožnica nadomeščala, ni bilo več okoliščine začasne odsotnosti, saj je nastopila njena trajna odsotnost, zato je s tem prenehal razlog, zaradi katerega je bila s tožnico sklenjena pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ne drži, da bi bil razlog za prenehanje delovnega razmerja lahko le vrnitev delavke na delo. Po prvem odstavku 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V konkretni zadevi je podan slednji primer zakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - izobrazba - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je potreba po spornih delih pri toženi stranki obstajala, v tem sporu ni odločilno, ampak je odločilno, ali je tožena stranka za tožnico glede na njene omejitve iz invalidske odločbe lahko našla ustrezno delo, bodisi na njenem, bodisi na drugem delovnem mestu.
Tudi sicer je odločilno, ali je tožena stranka tožnici kot invalidki s III. kategorijo invalidnosti (ki nima pravice do poklicne rehabilitacije) lahko zagotovila delo glede na izobrazbo in znanja, ki jih tožnica ima, in ne glede na tista, ki bi jih lahko pridobila.
izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - duševno zdravje - psihiatrično mnenje - opravilna sposobnost - pravica do izjave v postopku
Sodišče je svoj dvom o strankini opravilni sposobnosti utemeljilo z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca, ki je podal svoje izvedensko mnenje. Stranki pa ni bilo omogočeno, da se z mnenjem seznani in do njega opredeli.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
ZPP člen 139, 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1. ZTLR člen 58, 58/3.
fikcija vročitve - ugodilna zamudna sodba - sklepčnost zahtevka - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče toženca - priposestvovanje stvarne služnosti poti
Fikcija vročitve se veže na naslov dejanskega prebivališča, ki ni nujno isti kot je formalno prijavljeno prebivališče.
Glede na to, da je fikcija vročitve sprejemljiva, če naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi oziroma ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil, bodo za odločitev pomembne tako toženčeve navedbe, da ima dejansko prebivališče v B., kot tudi tožnikove navedbe, da toženec tudi po sklenitvi najemne pogodbe brez izjeme kot svoj naslov navaja A., na katerem tudi redno prevzema pošiljke.
spor iz razmerij med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki - določitev stikov z otrokom - preživnina - nasilje v družini - zanemarjanje otroka - poročilo centra za socialno delo - otrokova korist - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka
Pogoji za varen in zdrav razvoj otroka pri materi se tako drastično poslabšujejo, da mu bo to zanesljivo dolgoročno škodovalo. Mati ima slabe ekonomske razmere, je nezaposlena. Otroci so pri materi izpostavljeni prepirom, kričanju, prekomernemu pitju alkohola - predvsem njenih partnerjev, vprašljiva je tudi redna in zdrava prehrana. Mati otrok za šolsko delo ne vzpodbuja, otroci so v glavnem prepuščeni sami sebi. Do svojega obnašanja ni kritična, ko problem eskalira se iz njega reši tako, da se preseli v drugo okolje.
Za zdrav razvoj otroka je pomembno okolje, v katerem je otrok deležen ljubezni in naklonjenosti, kjer se počuti varnega in kjer so izpolnjeni potrebni materialni pogoji. Nič od tega pri dečkovi materi ni bilo zagotovljeno. V dečkovo korist pa bo, da bo mati, ob ustreznem sodelovanju dečkovega očeta, poskrbela za primerne stike z njim ter ostalimi sorojenci, kar pomeni, da dečkov oče teh stikov ne sme omejevati, tožena stranka pa mora ustvariti okoliščine, v katerih bo deček lahko imel redne stike z njo in ostalimi sorojenci.
S pomočjo centrov za socialno delo se sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih centri preverjajo neposredno na terenu. Takšno poročilo ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev centri za socialno delo opravljajo naloge pomožnega preiskovalnega organa. Hkrati pa imajo tudi poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
pravica do sodnega varstva - izpodbojna tožba - društvo - odločba disciplinske komisije - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - pogoj dokončnosti - izkoriščenost pravnih sredstev - predsednik društva - izključitev člana iz društva - aktivna legitimacija - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Disciplinski postopek je po svoji naravi kaznovalni postopek, ki ga je treba voditi po v naprej določenih pravilih. Vsak, proti komur je disciplinski postopek sprožen, ima zato pravico uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pod pogojem, da je predhodno izkoristil pravna sredstva znotraj društva. V obravnavanem primeru povedano velja še toliko bolj, ker tožnik disciplinskega postopka ne izpodbija vsebinsko, ampak zatrjuje nepravilnosti pri vodenja tega. Tožniku zato pravice do sodnega varstva ni mogoče odvzeti.
Stranski intervenient s tem, ko v pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka, ki se ji je v pravdi pridružil, v večjem obsegu odškodninsko odgovorna, kot je to odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, deluje v nasprotju s pravnim interesom tožene stranke.
Kadar si pravdna dejanja (kamor je šteti tudi redno pravno sredstvo - pritožbo stranke in stranskega intervenienta na njeni strani) nasprotujejo, veljajo dejanja stranke in ne stranskega intervenienta (četrti odstavek 201. člena ZPP).
ZDR-1 člen 130, 134.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 32, 49, 50, 104, 104/4.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
povračilo potnih stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - službena pot - kilometrina
Službena pot je tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
Ker so tožniki za prevoz uporabljali osebno vozilo, so upravičeni do povračila potnih stroškov v skladu z določbo 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/3.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobra vera - dobroverna in zakonita posest - dobroverna lastniška posest - zamudna sodba - delna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neodpravljiva nesklepčnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med trditvami in dokazi
Razlog iz 318. člena ZPP, ki izključuje izdajo zamudne sodbe, je podan kadar so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Kot dejansko stanje služijo v sodbi tista dejstva, ki so bila zatrjevana. Ni treba, da so predloženi dokazi v skladu z zatrjevanimi dejstvi. Zadošča že, da niso v nasprotju.
Med trditvami v tožbi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, tako ni nasprotja, ki ga je našlo prvostopenjsko sodišče. Zato tudi ni bilo potrebe po razpisu naroka in izvedbi dokaznega postopka (do česar sicer lahko npr. pripelje nasprotje med v tožbi podanimi trditvami in k njej priloženimi dokazi). Zato izvedba dokaznega postopka in ugotovitve dejstev, s katerim je sodišče nato zavrnilo zahtevek, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009824
SPZ člen 48. OZ člen 190. ZPP člen 337, 337/1. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - povečana vrednost nepremičnine - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - skupna vlaganja - terjatev skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve - skupna terjatev zakoncev - pritožbena novota - nedovoljena pritožbena novota
Skupna vlaganja zakoncev (tožnice in toženca) v nepremičnino v lasti toženke se odražajo v povečani vrednosti njene nepremičnine, zato v njuno skupno premoženje spada terjatev do premoženja toženke.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - vmesna sodba na drugi stopnji - podlaga tožbenega zahtevka - upravna izvršba po uradni dolžnosti - rušitev objekta - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - rušenje črne gradnje - nezakonito ravnanje organa - protipravno ravnanje - protipravnost ravnanja inšpektorja - potrebna skrbnost - pojem doma - sodba praksa ESČP - pravna praznina - zakonska ureditev - odlog izvršbe - stanovanjski objekt - primernost in sorazmernost ukrepa
Pritožbeno sodišče lahko z vmesno sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno. Sodišče z izdajo vmesne sodbe razcepi tožbeni zahtevek v njegov ugotovitveni kvalitativni del, torej v del, ki se nanaša na ugotovitev vsebine določene pravice ali pravnega razmerja in v njegov dajatveni del (kvantitativni) del, ki se nanaša na višino oziroma znesek obveznosti.
Da gre za protipravno ravnanje organa, mora biti prekršena neka delovna dolžnost in pri tem mora biti uslužbenec neskrben. Pri tem je to odvisno od neskladnosti s pravom, vendar ni vsako neskladje s pravom podlaga za odškodninsko odgovornost.
Inšpekcijski organ bi v izvršbi že lahko tehtal prizadete dobrine doma in javne koristi. Tudi v času odločanja inšpekcijskega organa v izvršbi se je že zahtevalo, da upravni organ presodi, ali je poseg za dosego namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
Ker je podana protipravnost ravnanja tožene stranke in vzročna zveza, je podana tudi protipravnost samega načina rušenja stanovanjske zgradbe oz. tega škodnega dogodka.
premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - osebni stečaj - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Oškodovanec je glede na to, da je zoper obsojenega v povezavi z navedeno terjatvijo tekel kazenski postopek, bil upravičen v tem postopku uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. ZFPPIPP ima glede terjatev stečajnega dolžnika iz naslova kazenskega postopka posebne določbe. Tako je v 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP določeno, da odpust obveznosti stečajnega dolžnika ne učinkuje za terjatev iz naslova v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokaz s pričami - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Na kršitev pravice do izjave se lahko sklicuje le stranka, katere pravica je bila kršena.
Vsaka stranka je sama tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, skupnosti dokaznih predlogov namreč naše pravo ne pozna.
Navidezna (simulirana pogodba) sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Pogodbeni stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz, na primer pisni zapis, sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sporazum o ugotovitvi in določitvi skupnega premoženja zakoncev navidezen in ničen. Dejanski namen sklenitve tega sporazuma je predstavljal poskus oškodovanja tožnice (upnice), ki že od leta 2011 zoper toženca vodi postopek davčne izvršbe, kar je bilo obema toženima strankama tudi znano.
razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - varstvo in vzgoja otroka - stiki - določitev stikov - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Obseg potreb preživninskega upravičenca, ki jih sodišče upošteva je odvisen od višine sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno. Očetov mesečni dohodek znaša 665,00 EUR, v nasprotju z materjo, ki prejema izredno visok mesečni dohodek v višini 4.900,00 EUR. Tako oče kot mati živita v svojem stanovanju. Oče je lastnik še dveh stanovanj, za kateri plačuje kredit in ju oddaja ter ju namerava v prihodnje prodati. Ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je očetovo premoženjsko stanje solidno, v primerjavi z materinim, ki je tako zelo dobro, da po njeni lastni izpovedbi ne dela kompromisov pri stroških (ne pri nakitu, ne pri avtomobilu) in da niti ne ve, kakšne dohodke pravzaprav ima.
Ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti obeh staršev, ob dejstvu, da mati poleg A. A. preživlja še enega otroka, ob izredno visokem neto dohodku, s katerim mesečno razpolaga in glede na to, da mladoletni A. A. preživi veliko časa s svojim očetom, da v času izvajanja stikov ni vsa skrb v celoti na njegovi materi, je pravilna odločitev sodišča, ki je breme preživnine razporedilo tako, da je mati dolžna pokriti 60 % priznanih potreb, oče pa 40 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.