• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 30
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL Sklep Rg 67/2018
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00010007
    ZPP člen 30, 30/1, 48, 481, 481/1, 482, 483.
    spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka - društvo
    Tožeča stranka je odvetnik oziroma zasebnik, tožena stranka pa društvo. V konkretnem primeru ne gre za gospodarski spor.
  • 182.
    VSL Sklep II Cp 5/2018
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00010462
    OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
    Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
  • 183.
    VSL Sklep I Ip 13/2018
    21.3.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00010325
    ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/3. ZIZ člen 15, 16a, 16a/1, 40c, 40c/1, 40c/2, 40c/3, 41, 41/2, 41/4, 44, 44/2, 44/4, 45, 45/4, 45/5.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče dolžnika - razmerje z mednarodnim elementom - popoln predlog za izvršbo - preverjanje podatkov o dolžniku - oprava poizvedb - obstoj premoženja dolžnika
    Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedel vse zahtevane podatke o dolžnici in tudi vse druge potrebne podatke za opravo izvršbe, nobeden od navedenih podatkov pa ni kazal na razmerje z mednarodnim elementom, sodišče ni imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici iz predloga za izvršbo s podatki v CRP niti za opravo poizvedb o tem, ali v Republiki Sloveniji obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
  • 184.
    VSL Sodba II Cp 2233/2017
    21.3.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009641
    OZ člen 10, 131, 131/1, 135, 179.
    neposlovna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovanca - krivdna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - avtomatska premična vrata - pomična vrata v trgovini - premoženjska in nepremoženjska škoda - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - vpliv starosti oškodovanca na višino odškodnine - zdraviliško zdravljenje
    Zavarovanec toženke je odškodninsko odgovoren za tožničino hudo telesno poškodbo, ker v trgovini ni poskrbel za ustrezno delovanje dvokrilnih avtomatskih senzorskih vrat, ki so se nepričakovano zaprla natanko v trenutku, ko se je med vratnimi krili nahajala tožnica.
  • 185.
    VSL Sodba II Cp 1926/2017
    21.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00009973
    OZ člen 86, 119, 372. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/4. ZBan člen 85.
    potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - varstvo potrošnika - tuja valuta - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - očitno nesorazmerje - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni elementi oderuštva - ničnost kreditne pogodbe - neveljavnost pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji
    Pogodbeni pogoji morajo biti napisani v jasnem in razumljivem jeziku, kar pomeni, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev.

    Tožnica je s sklenitvijo pogodbe prevzela obrestno in valutno tveganje, saj je bila višina anuitet odvisna od višine variabilne referenčne obrestne mere in gibanja tečaja švicarskega franka v razmerju do domače valute. Pritožnica pa zanemari, da je to tveganje vključevalo tako možnost, da se bosta tečajno razmerje in višina obrestne mere gibala v njeno škodo, kakor tudi možnost, da se bosta gibala v njeno korist.

    Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe prevzela enako tveganje kot ga je prevzela tožnica, saj slednja ne trdi, da je tožena stranka že ob sklenitvi pogodbe vedela ali lahko predvidela bodoče gibanje tečaja in obrestne mere in tudi ne, da bi v okviru pogodbenih določb svoje tveganje omejila ali izključila. O očitnem nesorazmerju oziroma znatnem neravnotežju v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ki bi obstajalo že v času sklenitve kreditne pogodbe, zato ni mogoče govoriti.
  • 186.
    VSL Sklep I Cp 2533/2017
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009545
    ZPP člen 80, 82.
    izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - duševno zdravje - psihiatrično mnenje - opravilna sposobnost - pravica do izjave v postopku
    Sodišče je svoj dvom o strankini opravilni sposobnosti utemeljilo z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca, ki je podal svoje izvedensko mnenje. Stranki pa ni bilo omogočeno, da se z mnenjem seznani in do njega opredeli.
  • 187.
    VDSS Sodba Pdp 113/2018
    21.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011345
    ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 79, 79/1.
    delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
    Na strani delavke, ki jo je tožnica nadomeščala, ni bilo več okoliščine začasne odsotnosti, saj je nastopila njena trajna odsotnost, zato je s tem prenehal razlog, zaradi katerega je bila s tožnico sklenjena pogodb o zaposlitvi za določen čas. Ne drži, da bi bil razlog za prenehanje delovnega razmerja lahko le vrnitev delavke na delo. Po prvem odstavku 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. V konkretni zadevi je podan slednji primer zakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.
  • 188.
    VSL Sklep I Cp 502/2018
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00010122
    ZPP člen 157, 158.
    sodno varstvo posesti - tožba zaradi motenja posesti - motenje posesti - povod za tožbo - povod za vložitev tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo pravdnih stroškov - prepovedni in odstranitveni zahtevek
    Toženec zmotno meni, da ni dal povoda za tožbo zaradi motenja posesti, ker je zahtevek po prejemu tožbe izpolnil. Res je med postopkom odklenil vhodna vrata v srednjo etažo stavbe, zato so tožniki delno umaknili restitucijski del zahtevka in vztrajali le še pri prepovednem. Vendar je to storil šele po vročitvi tožbe, prej pa tožnikom vhodnih vrat ni hotel odkleniti in tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tudi ni pripoznal. Zato je dolžan povrniti vse stroške postopka.
  • 189.
    VSL Sodba I Cp 2096/2017
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00010460
    ZPP člen 115. SPZ člen 43, 43/1, 48, 48/2. OZ člen 190.
    preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - obogatitev - supeficies solo cedit - sestavina nepremičnine - pasivna legitimacija lastnika - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
    Ker zaradi temeljnega načela stvarnega prava, da je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno, ali je na, nad ali pod nepremičnino (superficies solo cedit), vlaganja lastnika nepremičnine postanejo njen del, lahko graditelj, ki je vlagal s soglasjem lastnika, od njega zahteva le tisto, za kar je bil ta obogaten. Sodišče prve stopnje je tožnikova podredna zahtevka na povrnitev vlaganj pravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da pasivna legitimacija tožencev ni podana. Ob vložitvi tožbe namreč nista bila več lastnika nepremičnine, prav tako pa tudi ne v času opravljenih vlaganj.
  • 190.
    VSL Sodba I Cp 2272/2017
    21.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00009840
    OZ člen 299, 375, 375/1, 381.
    kršitev pogodbene obveznosti - neizpolnitev obveznosti - denarne obveznosti - odstop od pogodbe - zavarovalnina - izplačilo zavarovalnine - zakonska subrogacija - pogodbena cesija - zapadlost terjatve - zamuda - dolžnikova zamuda - poziv upnika na plačilo - procesne obresti - prepoved obrestnih obresti
    Če je dolžnikova obveznost denarna, je treba izpolnitelju priznati pravico, da v razmerju do dolžnika uveljavlja tudi zamudne obresti za čas med plačilom obveznosti upnika in dolžnikovo izpolnitvijo. Od te nove glavnice pa so zahtevane tudi zakonske zamudne obresti od vložitve izvršilnega predloga dalje. V prvem odstavku 375. člena OZ je določeno, da od zapadlih, pa ne plačanih obresti ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače. Na podlagi 381. člena OZ pa je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Procesne obresti je torej tožnica pravilno uveljavljala od dneva vložitve predloga za izvršbo dalje.
  • 191.
    VSL Sklep I Cp 2764/2017
    21.3.2018
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00011352
    ZNP člen 37, 44, 48. URS člen 2. ZPP člen 254, 254/3.
    odvzem poslovne sposobnosti - dokazovanje z izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - utemeljen dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
    Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države.
  • 192.
    VSL Sodba II Cp 2841/2017
    21.3.2018
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00009874
    ZSKZ člen 2, 2/3. SPZ člen 37, 43.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet nakupa - kmetijsko zemljišče - pasivna legitimacija - lastnik zemljišča - lastnina države - pogodbeni prenos lastninske pravice - prehod lastninske pravice po zakonu - upravljanje z nepremičninami - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
    Ker pa v obravnavani zadevi ne gre za pogodbeni prenos lastninske pravice, temveč za prehod lastninskih upravičenj na podlagi samega zakona, sklicevanje tožnika na upravljalska upravičenja toženke ni pravno odločilno. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je za tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po materialnem pravu legitimiran lastnik, to pa je v konkretnem primeru Republika Slovenija. Lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih na sklad namreč ni bila prenešena, kot to izhaja tudi iz zemljiške knjige. Tožnik je tožbo sprva pravilno naslovil na Republiko Slovenijo, z napačno navedbo zakonitega zastopnika, a je kasneje tožbeni zahtevek usmeril zoper toženko in s tem zgrešil pasivno legitimacijo.
  • 193.
    VSL Sodba in sklep II Cp 454/2018
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00010125
    SPZ člen 217, 218.
    stvarna služnost poti - pogoji za priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - originaren nastanek služnosti - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - utemeljenost dajatvenega tožbenega zahtevka - obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
    Trditve, ki jih je toženka v tem postopku podala, se nanašajo le na priposestvovanje služnosti in so podlaga le ugotovitvenemu, ne pa tudi dajatvenemu zahtevku. Zato je bilo potrebno v tem oziru pritožbi ugoditi in izpodbijano odločitev glede dajatvenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila spremeniti tako, da se ta zavrne.
  • 194.
    VDSS Sodba Pdp 634/2017
    21.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011939
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90.. ZDR člen 88.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
    Ukinitev organizacijske enote in ukinitev delovnega mesta, do katere je dejansko prišlo, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu dela, ki ga je tožnica opravljala pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

    Glede na to, da je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je ukinitev vseh delovnih mest vodij projektov, odpoved tožnici ni bila podana iz diskriminatornega razloga oziroma neutemeljenega razloga, ki ga določa 90. člen ZDR-1. Tudi dejstvo, da je tožena stranka na novo ustanovljeni delovni mesti zaposlila drugi dve delavki, ne predstavlja diskriminatorskega ravnanja s strani tožene stranke proti tožnici. ZDR-1 namreč ne določa več, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, kot je to določal 88. člen ZDR. Zato tožena stranka tožnici zaposlitve na novoustanovljenih delovnih mestih ni bila dolžna ponuditi.
  • 195.
    VSL Sodba I Cpg 345/2017
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00009835
    ZPP člen 115, 212, 213.
    preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - koncentracija postopka - javni interes - službena odsotnost - neodložljive obveznosti - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo - pooblastilo odvetniku - izvajanje dokazov
    Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.

    Službene obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek.

    Tudi stranki, ki v postopku sodeluje sama je mogoče naložiti breme, da v primeru upravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo opravo procesnega dejanja zagotovila preko pooblaščenca. V tehtanju med interesi strank in interesi delovanja pravosodja v celoti namreč ni pretirano pričakovanje, da bo stranka, ki ne more sodelovati na naroku, podala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč.

    Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če stranka pred tem ne navede konkretiziranih trditev, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala. Izvajanje dokazov, med katere spada tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank, je namreč namenjeno dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa temu, da bi stranka na zaslišanju šele navajala pravnorelevantna dejstva oziroma podala ustrezne konkretizirane ugovore.
  • 196.
    VSL Sodba II Cp 509/2018
    21.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00010441
    ZPP člen 181. OZ člen 125.
    ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - legalizacija nedovoljene gradnje - soglasje lastnika za gradnjo - soglasje solastnika - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
    Tožnici z uveljaljanjem zahtevka na ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe, uveljavljata ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika toženca dano soglasje za legalizacijo objektov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnici s stopnjo verjetnosti izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici sta namreč že v tožbeni trditveni podlagi navedli, da sta po prejemu odločbe gradbene inšpekcije začeli postopek legalizacije nedovoljene gradnje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je soglasje solastnika za legalizacijo nedovoljene gradnje.
  • 197.
    VSL Sodba II Cp 2881/2017
    21.3.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00010268
    OZ člen 131, 179.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bolezenska stanja - predhodna poškodba oškodovanca - zdravstveno stanje oškodovanca pred poškodbo - vzročna zveza - teorija jajčne lupine - adekvatna vzročnost
    Zaradi posledic nezgode tožnik trpi lažje duševne bolečine, pri čemer so njegove zdravstvene težave predvsem posledica bolezenskih stanj, medtem ko so zaradi škodnega dogodka njegove aktivnosti zmanjšane le v deležu, ki ne presega 30 %, zato je zgolj v tem obsegu upravičen do odškodnine iz tega naslova.
  • 198.
    VSC Sklep I Ip 72/2018
    21.3.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00012478
    ZIZ člen 201, 201/3.
    razdelitveni narok - izpodbijanje terjatev drugega upnika
    Ker lahko glede na določbo drugega v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ dolžnik terjatev upnika izpodbija na razdelitvenem naroku le, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom, je glede na zgoraj navedeno pritrditi sodišču prve stopnje, da navzočnost dolžnika na naroku ni bila nujna, saj je upnikovo terjatev izpodbijal že pred razdelitvenim narokom z ugovorom po izteku roka.
  • 199.
    VSL Sodba I Cp 2413/2017
    21.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00010066
    OZ člen 30, 663, 663/3.
    gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake - napaka v solidnosti gradbe - jamčevanje za solidnost gradnje - notifikacija napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - molk - zavajanje - posredna (refleksna) škoda
    Tožena stranka se na pozive tožeče, naj napake odpravi, ni odzivala. Njene pasivnosti ni mogoče opredeliti kot zavajanja. Od trenutka, ko je tožeča stranka toženo obvestila o napakah, teče rok za vložitev tožbe. V obravnavanem primeru je tožeča stranka zamudila enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe, četudi bi šteli, da je rok pričel teči šele od roka, ki ga je kot skrajnega za odpravo napak, določila tožeča stranka sama.
  • 200.
    VSL Sklep IV Cpg 212/2018
    21.3.2018
    SODNI REGISTER
    VSL00010513
    ZGD-1 člen 48, 48/1, 50, 50/2. ZSReg člen 33.
    sodni register - vpis spremembe zakonitega zastopnika - začasni zastopnik - sklep sodišča - predhodno vprašanje - pravni interes za pritožbo
    Za vpis v register je treba prijaviti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v sodni register in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje.

    Kadar je podlaga za vpis začasnega zastopnika v sodni register pravnomočen sklep sodišča, izdan na podlagi drugega odstavka 50. člena ZGD-1, je registrsko sodišče na odločitev o začasnem imenovanju vezano in vprašanja obstoja njegovih pravic, ki iz sodne odločbe izhajajo, ne more reševati kot predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje lahko rešuje vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, le če o tem sodišče še ni odločilo.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 30
  • >
  • >>