CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00051346
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 168. ZD člen 132.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - dokaz o dolžnikovi lastnini - dedovanje - dedna pravica - terjatev do zapuščine
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pred izdajo sklepa o dedovanju ni mogoče z izvršbo poseči na nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00051824
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZVojI člen 11, 79, 87, 87/1, 87/2, 119, 119/1. ZUP člen 50, 50/1, 50/4. ZPP člen 81, 81/5.
status civilnega invalida vojne - status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne - tožba v upravnem sporu - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - aktivna legitimacija dediča - neprenosljiva osebna pravica - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Invalidnina je osebna in neprenosljiva pravica, dediči pa lahko pridobijo le terjatev za plačilo neplačanih zneskov, ki so na podlagi odločbe o priznanju invalidnine že zapadli v plačilo v času, preden je uživalec umrl. Ker je pravica nepodedljiva, pomeni, da dediči ne morejo vložiti zahtevka za invalidnino namesto potencialnega upravičenca, niti ne morejo vstopiti v njegov položaj v odprtem postopku za izdajo upravnega akta, prav tako kljub izdani odločbi pravnemu predniku po njegovi smrti niso upravičeni do nadaljnjega prejemanja invalidnine. Nanje preide samo terjatev do neizplačane invalidnine, ki bi morala biti na podlagi izdane odločbe uživalcu izplačana že pred njegovo smrtjo. Stališče o nepodedljivosti pravice, ki izhaja tudi iz prejšnjih odločb Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 48/2019 in I Up 49/2019, torej implicira zahtevo, da mora biti vlagatelj zahteve ob odločanju upravnega organa še živ. Če med postopkom umre, ne gre pa za pravico, ki bi lahko prešla na pravne naslednike in zato postopka ni mogoče nadaljevati, upravni organ s sklepom ustavi postopek.
predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda zaradi uporabe traktorja - nakladanje tovora s traktorjem - prometna funkcija vozila - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga
dopuščena revizija - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes - druga ustrezna nepremičnina
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali za izkazanost javnega interesa v razlastitvenem postopku zadošča že samo dejstvo kategorizacije javne poti, ali je treba vseeno ugotavljati dejansko javno korist?
Ali se kot druga ustrezna nepremičnina v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 šteje le nepremičnina v lasti občine ali države po kateri že poteka vsaj enakovredna pot?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075847
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 17, 17/1, 18, 18/1.
dopuščena revizija - spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost sodišč - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uveljavljanje zahtevka zoper proizvajalca - garancija - splošna pristojnost - stalno prebivališče toženca - zavrnitev revizije
Ob doslednem upoštevanju sodne prakse Sodišča EU ter načela ozke evro-avtonomne razlage pojma "druga pogodbena stranka”, načela restriktivne razlage izjem od splošnega pravila o pristojnosti po prebivališču toženca in načela pravne varnosti in predvidljivosti pristojnosti (v spregi z zahtevo po sklenitvi pogodbe) Vrhovno sodišče sodi, da spor med slovenskim kupcem - potrošnikom in francoskim proizvajalcem - garantom ni potrošniški spor. Zato se za določitev pristojnosti ne morejo uporabiti posebne določbe Uredbe št. 1215/2012 glede pristojnosti v potrošniških sporih, ki potrošniku omogočajo vložitev tožbe pred sodiščem po kraju svojega stalnega prebivališča. To pomeni, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o (primarnem in podrednem) tožbenem zahtevku iz naslova (obvezne) garancije.
OZ člen 6, 6/3, 131, 131/1, 135. URS člen 26. ZOIzk-1 člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/4.
odškodninski spor - odgovornost države za delo upravnega organa - upravni postopek - izdaja osebne listine - javni uslužbenec - standard potrebne skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljiva škoda - ugoditev reviziji
Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti.
Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.
Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je neprepričljiva obrazložitev sodišča druge stopnje, da je bila njegova izjava v prispevek vključena le zaradi uvodnih besed novinarja o prepletenosti s politiko, in da tožnik v zvezi s finančnim zlomom D. in njenim vplivom na poslovanje drugih slovenskih podjetij in bank ni bil omenjen. Ne glede na to, da se je vsebina tožnikove izjave res nanašala na njegovo lobiranje pri politiki, pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila, glede na zgoraj povzeto celotno novinarjevo uvodno napoved, v prispevek vključena zato, ker je bil prav tožnik, poleg e. e. in F. F., ki sta v času finančnega zloma vodila D., najbolj javno izpostavljen kot soodgovoren za poslovanje njenih gospodarskih družb. Zato Vrhovno sodišče soglaša s tožnikom, da je napačna nadaljnja odločitev sodišča druge stopnje, da bi imel lahko pravni interes le za popravek svoje objavljene izjave, ne pa tudi glede ostale vsebine prispevka.
predlog za dopustitev revizije - vstop novega upnika - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, torej okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - združitev pravd v skupno obravnavanje - objektivna nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil v drugi navedeni zadevi, ki je bila delegirana na Okrajno sodišče v Sežani, A. A. tožnik, v tem postopku pa naj bi bil le „iniciator“ (in tudi ni predlagan kot priča). Kakšna je še morebitna druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na videz nepristranskosti (na primer sorodstvena vez med njim in udeleženci v predlogu navedenih postopkov, ki še potekajo na Okrajnem sodišču v Ajdovščini), v predlogu za sedaj ni navedeno.
Skupno obravnavanje več postopkov z istimi ali delno istimi strankami ter dejansko in pravno povezanimi pravdami prav tako lahko narekuje prenos pristojnosti na sodišče, ki bi potem obravnavalo vse združene postopke, vključno s tistim že delegiranim na Okrajno sodišče v Sežani. Vendar pa tožena stranka sama pogojuje prenos pristojnosti s primarno združitvijo postopkov P 30/2021, P 31/2021, in P 36/2021, pri čemer v predlogu sicer natančneje ne obrazloži povezovalne elemente vseh navedenih zadev. In kar je najpomembneje. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi Okrajno sodišče v Ajdovščini vse v predlogu navedene postopke že združilo za skupno obravnavanje. Predlog za prenos pristojnosti v zadevi P 31/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, je tako glede na samo pogojevalnost predloga tožene stranke preuranjen.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00051838
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 47. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 46, 46/11. ZMZ-1 člen 50, 50/2, 89. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
priznanje mednarodne zaščite - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - tožba v upravnem sporu - pomanjkanje pravnega interesa - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - domneva umika prošnje za mednarodno zaščito - pravica do azila - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Prosilčeva (oziroma tožnikova) samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi njegove tožbe zoper zavrnilno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Tudi v tem primeru namreč tožnikovo ravnanje kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Prosilčeva samovoljna zapustitev azilnega doma oziroma države pred odločitvijo o njegovi tožbi torej pomeni, da prosilec ne izkazuje več pravnega interesa za sodno varstvo, to situacijo pa ureja (med drugim) 6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri mora sodišča tožbo v takem primeru zavreči.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00051821
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a. ZMZ-1A člen 39, 40, 64, 66. ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5. ZPP člen 374, 374/2, 377.
omejitev gibanja prosilcu - begosumnost - nevarnost pobega - znatna nevarnost za pobeg - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - zapustitev države - pravni interes tožene stranke za revizijo - javni interes - neizkazan pravni interes - sprememba zakona - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Toženi stranki le izjemoma ni mogoče priznati pravnega interesa za revizijo. Pravnega interesa tako nima le, če revizijska odločitev Vrhovnega sodišča v okoliščinah posameznega upravnega spora za varstvo javnega interesa ne bi mogla biti koristna niti z vidika učinkov na izpodbijani upravni akt niti z vidika pomena odgovorov na pravna vprašanja, zaradi katerih je bila revizija dopuščena, za nadaljnje odločanje tožene stranke. Taka izjemna situacija je podana v obravnavani zadevi.
Tudi v primeru uspeha z revizijo in razveljavitvijo izpodbijane sodbe, sporni sklep revidentke o pridržanju tožeče stranke tudi ob uspehu v upravnem sporu zaradi časovno omejene veljave ne bi mogel več učinkovati. Revidentka bi morala na novo odločiti v zadevi omejitve gibanja (oziroma pridržanja) tožeče stranke, torej izvesti nov postopek ugotavljanja dejstev in na novo odločiti v zadevi. Tako pravni interes revidentke za pridobitev revizijske odločitve Vrhovnega sodišča za ohranitev veljavnosti predhodno izdanega upravnega akta kot pravilnega in zakonitega, v obravnavani zadevi ni (več) podan.
Ker bi se moral v primeru uspeha v reviziji začeti nov postopek odločanja o omejitvi gibanja tožeče stranke, bi se moral torej tudi v nadaljevanju obravnavane zadeve uporabiti nov predpis. Zato stališče Vrhovnega sodišča v okviru dopuščenih revizijskih vprašanj v zvezi s prej veljavnimi, drugačnimi pravnimi normami ne bi moglo vplivati na bodoče odločanje revidentke, saj te ne bodo več mogle biti uporabljene. Zato tudi s tega vidika toženi stranki ni mogoče več priznati pravnega interesa za revizijo.