predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - zavrnitev predloga - poseg v pravice drugih varovancev zavoda
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina, da ima nasprotna udeleženka trenutno začasno prebivališče prijavljeno v Ljubljani, še ne utemeljuje predloga za delegacijo pristojnosti. Vrhovno sodišče v primerih, ko sodišča odločajo o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, predlogom za delegacijo ugodi, kadar osebe bivajo v instituciji v drugem kraju ter jim zdravstveno stanje ali kakšne druge posebne okoliščine otežujejo prihod na pristojno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048014
URS člen 22, 23, 125, 156. ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUstS člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odlog davčne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - skladnost zakona z ustavo - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se odlog davčne izvršbe že po izrecnem besedilu drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 nanaša le na obdobje do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo, torej na obdobje do dokončnosti te odločbe, možnost sodnega varstva zoper odmerno odločbo očitno ne pomeni učinkovitega sodnega varstva. Tožbo v upravnem sporu je namreč mogoče vložiti šele zoper dokončno odločbo, do tedaj pa se obdobje, za katerega želi pritožnik doseči odlog izvršbe, že izteče, tako da pritožnik za izpodbijanje odločitve o odlogu izvršbe niti nima več pravnega interesa. Povedano drugače: zatrjevana neustavnost mora voditi do presoje zakonske določbe z vidika njene skladnosti z Ustavo, saj bi v primeru utemeljenosti tega ustavnopravnega ugovora to lahko vplivalo na položaj pritožnika v tem upravnem sporu oziroma na njegovo možnost sodnega varstva. Presoja tožnikovih ustavnopravnih ugovorov tako v obravnavanem primeru ne more biti vezana na vsebinsko presojo tožbe oziroma na pravno naravo izpodbijanega sklepa, saj je prav ustavna skladnost te pravne narave bistvo teh ugovorov.
Smisel zahteve po (materialnem) izčrpanju pravnih sredstev (51. člen Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS) je zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne neustavnosti zakonov, ki jih morajo uporabiti, še preden sprejmejo odločitev v zadevi (156. člen Ustave). Glede na navedeno presoja ustavnosti zakonske ureditve (zgolj) v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu, ne da bi se pred tem o podanih ustavnopravnih argumentih ustrezno opredelilo sodišče prve stopnje, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dogovor o skupni gradnji - zavrnitev predloga
Stranka je revizijo vložila neposredno na Vrhovno sodišče. K sodišču, ki je izdalo sodbo sodišča prve stopnje, je prispela po izteku roka. Ker niso podani pogoji za vzpostavitev fikcije pravočasnosti (deseti odstavek 112. člena ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046904
URS člen 22. ZPP člen 285, 287, 287/4. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2, 59/2-2.
trošarine - trošarinski nadzor - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odločanje brez glavne obravnave v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, ugotovljenemu v upravnem postopku, čeprav le z morebiti nedovoljenimi novimi navedbami in novimi dokazi, krši strankino pravico do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. Na njej mora biti namreč odločeno o celotnem dokaznem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00047744
ZN člen 47. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - ničnost - oblika notarskega zapisa - izbrisna tožba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00047028
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ničnost prodajne pogodbe - izpodbojnost - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nekdanji zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranost sodišča - videz nepristranskosti - manjše sodišče
Prvi toženec je bivši partner ene izmed sodnic manjšega okrajnega sodišča, kjer so zaposlene le štiri sodnice. V odgovoru na tožbo pa je predlagal tudi zaslišanje njunega sina. Ker gre za majhen kolektiv, kjer vsi zaposleni s sodnico redno sodelujejo, stiki so pristnejši in dnevni ter drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča niti ni mogoča, je po oceni Vrhovnega sodišča zato podan razlog za delegacijo pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00047026
ZIZ člen 189, 189/2, 193. KZ-1 člen 216, 216/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - ugotovitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - originarna pridobitev - javna dražba nepremičnin - zloraba izvršbe - dogovorjeno ravnanje dražiteljev - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ni bil izveden dokaz z zaslišanjem prič glede trditev tožeče stranke, da je šlo za zlorabo pridobitve lastninske pravice z nakupom nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku zaradi dogovora med dražitelji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00047466
ZPP člen 86, 86/4, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zemljiškoknjižni postopek - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00048756
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 299, 378, 943, 943/1, 965. ZOR člen 919, 921.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - neposredni zahtevek oškodovanca zoper zavarovalnico - actio directa - zapadlost škode - nastanek škode - roki za izplačilo zavarovalnine - rok za izplačilo odškodnine - zamuda zavarovalnice - pogodbena obveznost - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Višina obveznosti zavarovalnice je odvisna od zavarovalne pogodbe, v kateri mora biti določen tudi rok za izpolnitev obveznosti (ki mora biti skladen z ureditvijo 943. člena OZ). Glede izpolnitvenega roka oškodovanec, ki svoje pravice črpa iz zavarovalne pogodbe, sklenjene med zavarovalnico in povzročiteljem škode, ne more biti v drugačnem položaju kot zavarovanec. Razlaga nižjih sodišč, da je zavarovalnica v zamudi že od samega nastanka škode, je tako napačna. Tudi pri actio directa zamuda zavarovalnice nastopi po poteku roka, določenega s pogodbo oziroma s pravilom iz 943. člena OZ.