pogajanja o priznanju krivde - pravna opredelitev dejanja - pogajanja o pravni opredelitvi dejanja
Odločitev, ali naj obdolženec prizna krivdo po obtožbi ali ne, je odvisna tudi od dogovorjene kazenske sankcije - ta pa mora biti dogovorjena v mejah kazenskega materialnopravnega pravila, na katerem temelji pravna opredelitev očitanega dejanja. Pogajanja o pravni opredelitvi dejanja (pravilu iura novit curia navkljub) zmotno sporočajo, da bo sodišče svojo odločitev o sprejemu sporazuma in s tem sodbo oprlo prav na dogovorjeno pravno opredelitev in s tem tudi na dogovorjeno sankcijo, ne da bi preverjalo pravilnost pravne opredelitve. V teh okoliščinah obdolženec ne more pravilno razumeti narave in posledic sporazuma o priznanju krivde, zlasti ne obsega sodne kontrole sklenjenega sporazuma. Tveganja, da bo sodišče drugače pravno opredelilo opisano ravnanje, stranki s sporazumom ne moreta odpraviti.
Kršitve dokaznih prepovedi, storjene v (pred)kazenskem postopku z ravnanjem državnih organov, je mogoče upoštevati le, če obstaja vzročna zveza med njihovim ravnanjem in obsodilno sodbo.
Te ugotovitve so pomembne, ker ponujajo tudi odgovor na vprašanje, ali je bil pri prvostopenjskem sodniku podan izločitveni razlog iz 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP. Presečno točko v postopku, na kateri je treba presojati danost pogojev za sodnikovo izločitev, določa trenutek, ko se je obramba odločila v tem pogledu zahtevati sodno varstvo, to je takrat, ko je vložila zahtevo za izločitev dokaza in posledično izločitev sodečega sodnika.
S spoznavnega vidika ni nepomembno, v kateri fazi postopka se je sodnik seznanil z dokazom, na katerega se sodna odločba ne sme opirati, saj je popolnoma jasno, da je vpliv take seznanitve v začetni fazi, ko je vsebina take izjave (obvestila) pomemben spoznavni vir, na podlagi katerega je mogoče pridobiti za obsojenca obremenilne dokaze, povsem drugačen kot v položaju, ko so ti dokazi v skladu s postopkovnimi pravili že zbrani in celo, kot v predmetni zadevi, izvedeni na glavni obravnavi.
sporazum o priznanju krivde - pogajanja o priznanju krivde - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - sprejem sporazuma o priznanju krivde - pravica do poštenega sojenja
Obsojenec se je med pogajanji znašel v situaciji, ko sta mu grozili dve različni obtožbi. V primeru, če bo krivdo priznal, mu je bila ponujena milejša pravna kvalifikacija kaznivega dejanja in s tem tudi bistveno nižji kaznovalni okvir.
V primeru, če bi se s strani obsojenca zatrjevane okoliščine, da je bil izzvan z nezakonitim ravnanjem uradne osebe, izkazale za resnične, bi navedeno lahko vplivalo na pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - družinska skupnost - nasilje v družini
Družinska skupnost med obsojencem in oškodovanko, ki sta bila v zakonski zvezi, je obstajala tudi še po tem, ko se je oškodovanka zaradi obsojenčevega nasilja iz njunega skupnega doma izselila.
Spravljanje v podrejen položaj je konkretizirano z navedbo, da se je v posledici nasilja oškodovanka počutila ponižano in je bila v strahu za svoje življenje, saj je vedela, da obsojenec poseduje orožje, v posledici česar se je izselila iz družinske hiše.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno sodišče, da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj dobro poznajo in dnevno srečujejo, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.
dopuščena revizija - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - izdaja sklepa - vložitev vloge na nepristojno sodišče - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - pravica do izjave v postopku - pravica do sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS,
- ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča,
- ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan.
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - odložitvena začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrnitev pritožbe
Pritožnica izpodbija sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki je bil izdan skupaj s sodbo, s katero je bilo tožbi, v zvezi s katero je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ugodeno, odločba Ministrstva odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, pa po navedenem ni mogoča, zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.
Glede ugovora, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo za čas od izdaje oziroma vročitve upravne odločbe pritožnici do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče dodaja, da so z odpravo upravne odločbe ex tunc prenehali (vsi) njeni pravni učinki. Pritožnica tako v tem pogledu nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00046945
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o preužitku - učinki pogodbe - predmet pogodbe - skupno premoženje zakoncev - pravica do izjave v postopku - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sodba o razveljavitvi učinkov pogodbe o preužitku, ki je sklenjena z enim od zakoncev, učinkuje tudi na drugega zakonca, čeprav je predmet pogodbe o preužitku postal skupno premoženje zakoncev po določbah ZZZDR preden je bila pogodba razveljavljena, s sodbo pa je zajet samo zakonec, ki je sklenil pogodbo o preužitku, drugi zakonec pa ni bil stranka sodnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00047029
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 17, 18, 18/3, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3, 8.
predlog za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - uporaba prava EU - Bruseljska uredba IIa - spor iz družinskih razmerij - razveza zakonske zveze - pristojnost tujega sodišča - navezne okoliščine - pojem običajnega bivališča - stalnost prebivanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00047030
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - upravljanje skupnega premoženja - najem kredita - soglasje zakonca - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - odgovornost za dolg drugega zakonca - zastaranje - standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - policist kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Drugi nasprotni udeleženec zatrjuje, da je kot policist že dlje časa zaposlen na Policijski upravi Novo mesto in sodeluje kot udeleženec in priča v številnih kazenskih in prekrškovnih postopkih pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in torej pogosto prihaja v stik s sodniki. Pristojnost naj bi se prenesla zaradi kadrovske zasedenosti in števila sodnikov na sodečem sodišču in njihovo specializacijo. Sodeče sodišče ga naj ne bi poslušalo in naj bi trmasto vztrajalo pri postavitvi izvedenca.
Po presoji Vrhovnega sodišča te okoliščine niso takšne, da bi narekovale prenos pristojnosti na drugo sodišče.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - prometna nesreča - trditveno in dokazno breme - pravica do pravnega sredstva - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga
Zatrjevan dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa v lasti družbe Kister GmbH, je nična, saj je podlaga dogovora nedopustna.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - izpodbijanje očetovstva - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, vendar pa le izjemoma. Odločitev je odvisna od presoje, ali bi glede na določilo 300. člena ZPP z združitvijo bilo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka.