CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00052310
ZPP člen 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - zavrnitev predloga
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - vrednostni kriterij - pravica do zakonitega sodnika
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali sme v zadevi, kjer presoja zakonitost upravnega akta, ki v izreku vsebuje materialnopravno odločitev o denarni obveznosti, katere višina presega 20.000,00 EUR, Upravno sodišče voditi naroke za glavno obravnavo in kasneje odločati po sodniku posamezniku?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051946
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367c. OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. URS člen 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zavrnitev predloga
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev dejanskega stanja - prekoračitev trditvene podlage - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilna odločitev glede vprašanja zastaranja,
- ali je sodišče druge stopnje ugotavljalo dejansko stanje onkraj trditvene podlage tožeče stranke in s tem kršilo določbi prvega odstavka 339. člena ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, materialnopravna pravilna presoja, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, oziroma, ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, presoja sodišča druge stopnje, da je bil poseg v tožničino pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep za varstvo interesov njenih upnikov, pravilna,
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pravdnega postopka z opustitvijo opredelitve do konkretnih, obrazloženih pritožbenih ugovorov tožene stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Tretja in četrta toženka sta sodnici pristojnega okrožnega sodišča (tretja toženka na gospodarskem oddelku, četrta toženka pa celo na pravdnem oddelku). Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
URS člen 49, 49/3, 137, 137/2. ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 10, 10/1, 10a, 10a/2, 10a/4.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - strokovna usposobljenost kandidata - ocena strokovne komisije - merila izbirnega postopka - obseg sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Presoja komisije, če naj bo v skladu z določbami ZN sprejeta kot strokovna, mora temeljiti na enotnih, objektivno določenih merilih, kar lahko, če so merila vnaprej določena oziroma sprejeta. V nasprotnem primeru ne gre za izbiro, ki bi bila skladna z zakonom, saj pomeni odsotnost meril tveganje za nedopustno neenako obravnavanja kandidatov pri ocenjevanju, s tem pa za doseganje ciljev, ki niso enaki tem, kot izhajajo iz določb ZN. Navedeno pa tudi v povezavi s pomenom notariata, ki ga kot javno službo določa že Ustava v 137. členu, vzpostavlja zahtevo po določitvi meril s predpisom.
Kandidatovi pravici do sodelovanja v zakonitem izbirnem postopku mora z razlogi slediti tudi ministrova odločba o izbiri, ko povzema delo strokovne komisije pri vrednotenju strokovne usposobljenosti kandidatov. Iz obrazložitve mora biti tako razvidno najmanj, katera vnaprej določena merila je komisija uporabila v posamičnem primeru. To neizbranemu kandidatu omogoča uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva, ki pred sodiščem lahko uveljavlja kršitev, da postopek za izbiro ni temeljil na vidikih in zahtevah strokovnosti, med drugim, da niso bili znani ter enotno določeni in uporabljeni kriteriji za vrednotenje strokovnosti kandidatov za notarja. Pri tem ne gre za vsebinsko presojo, kako so bili navedeni kriteriji uporabljeni z vidika pravilnosti njihovega vrednotenja v konkretnem postopku (npr. vrednotenje delovnih izkušenj kandidatov), saj sodi ocenjevanje v sfero avtonomne presoje komisije.
Izpodbijana odločba je nezakonita, ker ne temelji na objektivnih, s predpisom sprejetih merilih, ki jih mora vsakokratna komisija upoštevati v izbirnih postopkih po ZN.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - gradnja na tujem svetu - nedobroverni graditelj - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00054533
OZ člen 5, 280, 280/1, 990, 992, 992/5, 1000, 1002. ZPP člen 380, 380/2.
družbena pogodba (societas) - civilna družbena pogodba - skupni namen družbenikov - izvedba projekta - izročitev premoženja v družbo - vračilo posojila - pristop k dolgu - izpolnitev solidarne obveznosti - pravilnost izpolnitve denarne obveznosti - izpolnitev tretjemu - likvidacija civilne družbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ugotovitve o skupnem projektu pravdnih strank za izgradnjo doma starejših občanov, katerega sestavni del sta bila tudi pridobitev kredita za nakup zemljišča in zagotavljanje sredstev za njegovo poplačilo, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe. Nakazila, ki sta jih prvi toženec in druga toženka izvedla med trajanjem družbene pogodbe na račun tretje toženke, ki je bila po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje nosilka projekta oziroma poslovodja, bi bilo zato mogoče šteti kot izpolnitev dela njune obveznosti v zvezi z najetim kreditom, kot je bilo dogovorjeno z družbeno pogodbo. Prav tako ni nobenih ovir, da bi se ta nakazila (skupaj z ostalimi ugotovljenimi plačili tožencev za poravnavo kredita) upoštevala kot izpolnjevanje obveznosti tožencev iz dogovora o likvidaciji, saj slednji predstavlja celovito in dokončno ureditev medsebojnih razmerij družbenikov glede dolga družbe do banke. Poraba teh sredstev s strani tretje toženke za druge namene pa bi bila v nasprotju z družbeno pogodbo, vendar to ne bi pomenilo, da bi bili toženci tožnici dolžni nadomestiti tako porabljeni znesek, saj iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila tožnica v času obravnavanih nakazil edina lastnica in direktorica tretje toženke in je za tretjo toženko (ki je bila torej v celoti v njeni vplivni sferi) sprejemala odločitve. Zato bi posledice nelojalnega ravnanja, četudi bi bilo storjeno v funkciji organa gospodarske družbe kot enega od družbenikov, morala prevzeti sama. Drugačno stališče bi bilo v ugotovljenih okoliščinah v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Glede na pojasnjeno materialnopravno podlago, ki bi jo sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti, se tako kot pravno bistvene izkažejo tožničine navedbe, da so bila ta sredstva porabljena v skladu z dogovorom projektnih partnerjev, da bodo za potrebe skupnega projekta pokrivali tudi tekoče stroške poslovanja tretje toženke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo drugače (kot so trdili toženci), da takšen dogovor ni obstajal. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa sodišče druge stopnje v tem delu ni izčrpalo tožničinih pritožbenih navedb glede nepravilne dokazne ocene.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na tridesetdnevni rok iz prvega odstavka 367.b člena ZPP je bil predlog vložen prepozno.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Razlogi za prenos pristojnosti tožeče stranke so osredotočeni na način in dolgotrajnost vodenja dveh pravdnih postopkov. Vendar pa tožnikovega dojemanja vodenja postopkov, kot tudi ne same njegove dolgotrajnosti, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP, niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami postopka. Takih razlogov tožeča stranka konkretizirano ne uveljavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00061078
OZ člen 50, 50/3, 507. SPZ člen 124. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - prenos lastninske pravice na delu nepremičnine - uveljavljanje predkupne pravice - mešana pogodba - prodajna pogodba - navidezna darilna pogodba - izključitev predkupne pravice - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v konkretni zadevi pravilna presoja pritožbenega sodišča glede uporabe tretjega odstavka 50. člena Obligacijskega zakonika;
- ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, da gre pri prodajni pogodbi, sklenjeni med prvo in drugo toženko dne 22. 8. 2017, za simulirani pravni posel, ki prikriva mešano prodajno oziroma darilno pogodbo, zaradi česar naj bi bil obstoj predkupne pravice tožnika pojmovno izključen.
Ni mogoče šteti, da izplačilo kupnine za nakup lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo sam po sebi pomeni nedovoljeno davčno izogibanje obdavčitvi izplačila dobička družbenikom.
Kot prikrito izplačilo dobička na podlagi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 je lahko opredeljen le tak pravni posel, ki po svoji višini (in ne temelju) pomeni neutemeljeno korist kvalificiranemu družbeniku (ker je kvalificirani družbenik plačal premalo za določeno storitev družbe, ker je družba plačala preveč za storitev kvalificiranega družbenika, itd.).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče strank v postopku - materialno sosporništvo - zavrnitev predloga
Iz navedb tožencev je razbrati, da bi bilo za večino od njih le bolj udobno, če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, medtem ko je zakonski kriterij za prenos pristojnosti „da se bo tako laže opravil postopek “ treba razumeti v objektivnem smislu.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTro-1 člen 95, 95/5. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6, 6/1.
predlog za dopustitev revizije - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - vračilo trošarine za komercialni namen - pogonsko gorivo za komercialni namen - pravilnik - podzakonski predpis - pogoji za vračilo - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko - komercialni namen in komercialni prevoz, spremeni pogoje za vračilo trošarine, kot jih določa ZTro-1.