OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00052800
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185, 921.
odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - odgovornost cestnega podjetja - odgovornost koncesionarja - redno vzdrževanje javnih cest - prometna nesreča - spolzko cestišče - prometna signalizacija - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - prilagoditev vožnje razmeram na cesti - prekoračitev dovoljene hitrosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektivni element - možganska poškodba in zavedanje o prikrajšanju - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - katastrofalna škoda - izgubljeni zaslužek - renta - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Tožnik bi po ugotovitvah izvedenca cestnoprometne stroke zdrsel s ceste tudi, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h, zato ni vzročne zveze med vožnjo s hitrostjo nad splošno omejitvijo hitrosti 90 km/h in nastankom škodnega dogodka. Če mu ni mogoče očitati kršitve pravila o splošni omejitvi hitrosti, pa to ne velja glede njegovih drugih ravnanj. Tožnikova hitrost vožnje je bila neprilagojena ne samo glede na vremenske razmere, ampak še toliko bolj glede na sporni cestni odsek, kjer se je kljub neposredni bližini križišča s prednostno cesto odločil za prehitevanje. Kljub temu pa je bistveno oziroma ima večjo težo, da je do prometne nesreče prišlo zaradi zdrsa vozila s cestišča, temeljni vzrok za to pa je bilo slabo stanje cestišča in ne konkretno mesto prehitevanja, zaviranje ali previsoka hitrost. Prevladujoč vzrok za nesrečo je tako na strani toženk, saj se vozniki pri vožnji, kar zlasti velja za regionalne ceste z višjo omejitvijo hitrosti, morajo zanesti, da je cestišče varno, ne pa nedopustno spolzko, saj le takšno zaupanje omogoča vožnjo v okviru dovoljene hitrosti. Prva toženka in zavarovanec druge toženke sta odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku, v višini 80 %, prispevek tožnika pa znaša 20 %.
Pri možganskih poškodbah praviloma velja, da bodo težje oblike poškodb bolj prizadele tudi sposobnost zavedanja in razumevanja nastalih posledic. To ne pomeni, da bi oškodovancem pri hujših poškodbah zaradi manjše sposobnosti uvida lastnega stanja pripadale nižje odškodnine. Tožnik zaradi posledic poškodb ne more v celoti razumeti, na katerih vse področjih je prikrajšan in v kolikšni razsežnosti, toda to ni razlog za nižjo odškodnino, saj bi tak pristop zanikal dejstvo, da ima tožnik na bolj abstraktnih področjih po poškodbi ogromen deficit. Pri odmeri odškodnine je treba celovito primerjati oškodovančevo življenje in udejstvovanje pred in po škodnem dogodku, pri čemer je nerazumevanje lastnega položaja zaradi upada umskih sposobnosti dodaten primanjkljaj, ki ne more utemeljevati nižje odškodnine.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca - odločitev o soodgovornosti oškodovanca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - kolo z motorjem - delovni stroj - zavrnitev predloga
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 37, 37/2, 56, 56/7, 87, 87/3. ZTuj-2E člen 26.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - tožba v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe - razlaga zakona - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe kot preuranjene - ugoditev pritožbi
Tako v postopku izdaje oziroma podaljšanja enotnega dovoljenja po 37. členu ZTuj-2 kot v postopku njegove razveljavitve je pravno sredstvo tožba v upravnem sporu, ne pa pritožba v upravnem postopku.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 83, 429, 432.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - zavrnitev predloga
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec na podlagi sklenjenega dogovora o pristopu k dolgu dolžan plačati 7.720.98 EUR. Toženec je ugovarjal, da ni šlo za dogovor o pristopu k dolgu (432. člen OZ), ampak za pogodbo o prevzemu dolga (prvi odstavek 429. člena OZ), s katero bi moral soglašati prvotni upnik, družba A. d. o. o., katere direktor je bil toženec. Toženec je uveljavljal tudi pobotni ugovor.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, obenem je odločilo, da terjatev toženca (po pobotnem ugovoru) ne obstaja, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje pogojev po 367a. čl. ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
VS00052399
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. Odločba Sveta za avtorsko pravo (2021) člen 6, 6/2.
predlog za dopustitev revizije - določitev tarife za uporabo avtorskih del - reprezentativno združenje uporabnikov - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj stališču o dolžnosti navajanja razlogov za nezakonitost odločbe v tožbi ne nasprotuje in s tem v zvezi ne uveljavlja pomembnega pravnega vprašanja. Celo če bi ga, bi revizijsko sodišče presojalo le, ali bi se moralo Upravno sodišče opredeliti do teh predlagateljevih navedb. Tako pa 2. do 5. vprašanje ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo, saj če sodišče določenega materialnopravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega materialnopravnega pravila. Ker predlog nima (in je tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče ta vprašanja rešilo nezakonito, predlog glede 2. do 5. vprašanja ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in je kot tak nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato na podlagi šestega odstavka istega člena v tem delu zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je tožbeni zahtevek tožnikov/lastnikov zoper toženko/občino za plačilo uporabnine zaradi njene uporabe dvorca D. za obdobje od 1. 4. 2007 do 21. 2. 2011 v celoti neutemeljen.
URS člen 125. ZSS člen 4, 4/2. ZZVZZ-E člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1 141, 141/4. Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije (2001) člen 46. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 2, 2/1, 36, 36/1.
Sodni svet - neodvisnost sodnikov - kršitev - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - bolniška odsotnost - obračun in izplačilo nadomestila plače - osnova za izračun nadomestila - zavrnitev tožbe
Materialna neodvisnost sodnika je lahko ogrožena predvsem s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki z oblikovanjem plačnega sistema sodnikov in z zagotavljanjem sredstev za sodstvo pomembno vplivajo na materialni položaj sodnikov. Vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bi bila lahko materialna neodvisnost ogrožena tudi s strani kolegov sodnikov, ki imajo pristojnosti v zvezi z izvajanjem sodne uprave.
Ena od okoliščin, ki bi lahko kazale na predsednikovo neustrezno ravnanje je ugotovitev, da je šlo za ravnanje v nasprotju z veljavnimi pravili. Vendar iz tožničinih navedb v tožbi ne izhaja, da bi predsednica sodišča o nadomestilu plače odločala v nasprotju z veljavnimi pravili. Nasprotno: odločila je v skladu s stališčem vrhovne državne revizorke in Skupne notranje revizijske službe Vrhovnega sodišča RS. Tožnica meni, da bi predsednica sodišča morala kljub nevarnosti, da utegne odgovarjati za neupravičeno porabo proračunskih sredstev, ravnati v nasprotju s stališči teh strokovnih služb in obračunati višje nadomestilo plače v skladu z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 259/2019 z dne 5. 12. 2019. Zgolj to, da predsednica sodišča ni ravnala v skladu s temi pričakovanji, nikakor ne izkazuje, da je s tem ogrozila tožničino neodvisnost. Zlasti še, ker tožnica v tožbi niti ne navede, kako naj bi ravnanje predsednice ogrozilo nepristranskost njenega sojenja.
zapuščina - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora
Ker je bila toženka s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je tedaj s pogodbo o opravljanju storitev upravljanja tudi razpolagala, je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 8. 2021, prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00051819
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZPIZ-2 člen 16.
predlog za dopustitev revizije - plačilo prispevkov za socialno varnost - zavezanec za plačilo - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Da bi bil predlog formalno popoln, bi predlagatelj glede na 367. b člen ZPP moral pri oblikovanju vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Tega predlagatelj v obravnavanem predlogu ni storil, saj je predlog vsebinsko prazen. V njem je zgolj na kratko povzet dosedanji postopek in izpostavljeno pravno vprašanje, navržena pa je še trditev, da je bil predlagatelj v obravnavanem obdobju zavarovan v Avstriji, zato na podlagi določb 16. člena ZPIZ-2 in 15. člena ZZVZZ ni bil dolžan plačati prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji.
Upravno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo na stališču, da je predlagatelj zavezan za plačilo prispevkov v Sloveniji kljub temu, da je bil v istem obdobju vključen tudi v obvezno zavarovanje v Avstriji. Navedba, da je bil hkrati zavarovan v tujini, tako predstavlja zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj predlagatelj tega dejstva v postopku upravnega spora ni uspel dokazati. Izpostavljeno vprašanje torej ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja.
dopuščena revizija - pritožbena obravnava - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov,
- ali je višje sodišče v primeru, ko ugotovi drugačno dejansko stanje od sodišča prve stopnje in sprejme diametralno drugačno določitev od sodišča prve stopnje ter tako spremeni dokazno oceno neposredno izvedenih dokazov glede ugotavljanja pravega, resničnega namena in namere pogodbenih strank pri sklepanju pogodb in celotnega posla, dolžno opraviti pritožbeno obravnavo.
Predlog tožnice po oceni Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje zahtev iz 367.b člena ZPP. Pooblaščenec tožnice je v predlogu sicer izpostavil štiri vprašanja, vendar jih je oblikoval tako, da so slabo razumljiva, predvsem pa ni utemeljil, zakaj bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. V povezavi s prvima dvema vprašanjema v predlogu zatrjuje, da je sodišče druge stopnje prezrlo tožničino zvišanje zahtevka iz naslova premoženjske škode zaradi uničenih stvari, obenem pa se ne opredeli do razlogov, ki jih je sodišče druge stopnje v zvezi s tem navedlo v 19. opombi obrazložitve. V predlogu obsežno opisuje po njegovem mnenju nekorektno vodenje postopka pred sodiščem prve stopnje in del tožničine zgodovine pred sodnimi postopki, ob tem pa ne utemelji povezave z izpostavljenimi vprašanji. Tako sploh ne obrazloži, zakaj naj bi bilo napačno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica v tem delu zahtevka ni postavila dovolj določno in zakaj odločitev sodišča druge stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse. Nikakor namreč ne drži, kar navaja v predlogu za dopustitev revizije, da ni sodne prakse v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ki se nanaša na nesklepčnost tožbe zaradi pomanjkljivih trditev (na primer II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012).
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - garaža - dobra vera - priposestvovanje - veriga prenosov - vpogled v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZUODNO člen 2, 2-9.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešana vpisana kot lastnica, prav tako pa ima na tem območju predlagatelj sedež.