CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00049999
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 243, 257. OZ člen 179, 179/2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - dodatna škoda - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - duševno trpljenje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija
Odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa posamezniku pripada, če izkaže, da je zaradi tega trpel. Trpljenje je stanje, pri katerem kdo čuti hude telesne ali duševne bolečine oziroma neugodje. Tožnik je svoje trpljenje obširno zatrjeval, a mu sodišče prve stopnje očita, npr., da ga ni dokazal, saj je izpovedal zgolj, da je bil žalosten in v strahu. Ravno žalost in strah pa sta dve od (negativnih) čustev, ki spremljata trpljenje oziroma povzročata stanje (duševnega) trpljenja. V nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu je tudi obrazložitev prvostopenjskega sodišča, češ da je bil tožnik v prehodni dom odpeljan manj kot desetkrat, a ob tem ni dokazal, kolikokrat je bil tja nameščen za teden, kolikokrat za dva in kolikokrat za mesec dni ter da je zaradi tega duševno trpel. Tožnik je trdil in dokazal (njegovo izpovedbo v tem delu povzema tudi sodišče prve stopnje), da je bil prehodni dom zanj kot zapor. Že to (in sočasna, prav tako s strani sodišča prve stopnje ugotovljena grožnja z deportacijo) v povezavi s številom namestitev v prehodni dom zadošča za pravni sklep, da je bila tožniku z izbrisom povzročena nepremoženjska škoda. Revident ob tem pravilno opozarja, da je sodišče njegove trditve o čustvenem stanju, o katerem je izpovedoval, presojalo v luči dogodkov, ki niso v pravno relevantni zvezi, saj so nastopili več let po tem, ko je bil njegov status že urejen. Postavljanje njegove čustvene navezanosti na družinske člane pod vprašaj in posledično očitanje nezadostnih trditev glede duševnega trpljenja je zato tudi v tem delu v nasprotju z izhodišči o trditvenem in dokaznem bremenu.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00050099
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/2. ZUP člen 280, 280/1.
dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke - prepozna vložena tožba - prepozna tožba zoper prvostopenjski akt - uveljavljanje ničnosti odločbe upravnega organa s prepozno tožbo - zavrženje tožbe kot prepozne - zavrnitev pritožbe
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko sodišče upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti le, če je tožba, s katero se upravni akt izpodbija, vložena pravočasno. Če je prepozna, je namreč sodišče ne sme obravnavati po vsebini, torej tudi ne ugotavljati morebitne ničnosti upravnega akta (kar zahteva stranka z interesom v pritožbi).
Ker ugotavljanje ničnosti dejansko pomeni že vsebinsko presojo izpodbijanega akta, lahko to sodišče opravi le, če so za to izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1. Zakonska ureditev upravnega spora namreč ne pozna tožbe, ki bi jo bilo mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje upravnega akta za uveljavljanje napak, ki imajo za posledico njegovo ničnost. Mimo tega zato ne more nastopiti niti dolžnost sodišča, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti. Taka ureditev je posledica dejstva, da je za ugotovitev ničnosti upravnega akta na razpolago izredno pravno sredstvo, ki ga ureja ZUP in ga je mogoče vložiti kadarkoli (prvi odstavek 280. člena ZUP).
pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.
Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00050100
URS člen 15, 15/4, 35, 38. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/4, 32, 32/3, 32/4, 32/5, 33, 33/3, 34, 34/1, 34/3. ZInfP člen 2, 2-3, 3, 3/3. ZVOPOKD člen 4, 4-16, 27, 75.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - tožba v upravnem sporu - tožba zoper dokončen upravni akt - preuranjena tožba - nadzorni organ - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
ZVOP-1 določa pravico do izbrisa osebnih podatkov kot tudi postopek za uveljavljanje te pravice, kar izključuje neposredno sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1.
Možnost neposrednega sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 je predvidena kot izjema, kadar je z dejanji nosilcev oblasti nezakonito poseženo v zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, vendar tega ni mogoče varovati v drugem postopku ter s tam urejenimi pravnimi sredstvi. V obravnavanem primeru je to pravno sredstvo po četrtem odstavku 32. člena ZVOP-1 najprej zahteva pri Informacijskem pooblaščencu za odločanje o obdelavi osebnih podatkov, tj. izbrisa, in nadalje upravni spor zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca po določbah ZUS-1.
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve - varstvo koristi otroka - mnenje otroka - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - postavitev izvedenca - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00049674
URS člen 22. ZUS-1 člen 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevročitev - pravica do izjave stranke - načelo kontradiktornosti - udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju - pravica do enakega varstva pravic strank - kršitev pravice do enakega varstva pravic - ugoditev pritožbi
S tem ko sodišče prve stopnje pritožnici ni vročilo predloga za izdajo začasne odredbe in ji tako ni omogočilo, da se o njem izjavi preden je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, je pritožnico postavilo v bistveni slabši položaj v postopku od nasprotne stranke (ki je imela na razpolago vse pravne možnosti, da utemelji predlog za izdajo začasno odredbo) in prekršilo njeno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Glede na navedeno stranka z interesom sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP in s tem bistveno kršitev odločb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena ZUS-1, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih ugovorov, med drugim glede neobstoja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje tožbe, še posebej v zvezi z (ne)obstojem pravnega interesa tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00049673
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46. URS člen 25. ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-5, 23, 23/1, 26, 27, 28. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - prosilec iz Afganistana - verodostojnost prosilca - pristnost listine - prosta dokazna ocena - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nove okoliščine - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - ugoditev pritožbi
Sodišče ni pojasnilo razlogov za presojo pravilnosti ugotovitev tožene stranke glede posameznih neverodostojnosti tožnikovih izjav niti kako je pri tem upoštevalo vsebino listin, v katere je vpogledalo. Iz razlogov izpodbijane sodbe pa tudi ni razvidno, kako naj bi ugotovljene nekonsistentnosti tožnikovih izjav in izpovedbe v zvezi z zaposlitvijo in izobrazbo vplivale na presojo glede verodostojnosti njegovih navedb v zvezi z razlogi za odhod iz izvorne države (čemur pritožnik v tožbi izrecno ugovarja). Posledično je izostala opredelitev sodišča do bistvenih tožbenih ugovorov pritožnika in obrazložitev, kako dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče, potrjuje dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo dokazne ocene dokazov, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi. Zaradi neobrazložene dokazne ocene pravilnosti izpodbijane odločitve v obravnavanem primeru ni mogoče preizkusiti, niti ni mogoče (glede na opisano pomanjkljivost izpodbijane sodbe) ugotoviti, ali je sodišče pri svoji dokazni oceni sploh upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojnost prvostopenjskega sodišča - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Dejstvo, da so v preteklosti sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru srečevali in spoznali tožnika, ki je sodnik na sodišču, ki odloča o pritožbah proti njihovim odločitvam, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranost sojenja - izločitev sodnika
Dedinji predloga utemeljujeta z očitki o pristranskosti, zavlačevanju, nestrokovnosti, sprejemanju nepreverjenih in netočnih podatkov ter okuženosti. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to lahko razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Institut delegacije pristojnosti tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
SPZ člen 257, 257/1, 271, 271/2, 271/4. ZGO-1 člen 197, 197/1-1. ZTLR člen 12. ZVEtL člen 45. GZ člen 118.
nelegalna gradnja (črna gradnja) - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - legalizacija objekta - stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pretekla raba - nadomestilo za stavbno pravico - dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - soglasje občine - ustno soglasje - uporabno dovoljenje po 197. členu ZGO-1
V okoliščinah konkretnega primera, ko sta graditelja gradila stanovanjsko hišo na določno opredeljenem družbenem zemljišču z ustnim soglasjem delavcev občine in jo kasneje več desetletij nemoteno uporabljala, je nelegalno zgrajen (in kasneje z izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, legaliziran) objekt mogoče obravnavati kot predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice, tj. stavbne pravice na podlagi določbe 271. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - pristojno sodišče kot najemnik sporne nepremičnine - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodišče, ki je sicer pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, najemnik in uporabnik parkirišč na nepremičnini, ki je predmet pravde, bi po presoji Vrhovnega sodišča v javnosti in pri strankah postopka utegnilo ustvariti videz pristranskosti sodišča.
prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razlogi za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
ZDZdr člen 67, 67/4. ZPP člen 86, 92, 367b, 367b/1, 367č, 377. URS člen 51, 51/3.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - prepozen predlog - zavrženje predloga
V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljičine postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientkino pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 630. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - izvedba del - izvajalec del - podizvajalec - podjem - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
zahteva za varstvo zakonitosti - nenadomestno dejanje - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - sklep o izreku denarne kazni - izvršilni naslov - izvršljivost sklepa - neizpolnitev obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - izterjava denarne kazni - načelo kontradiktornosti - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Sklep o izreku denarne kazni po 226. členu ZIZ je izvršilni naslov za izvršbo te kazni po uradni dolžnosti. Sklep je izvršljiv takoj po izteku v njem določenega roka za opravo nenadomestnega dejanja, ki teče od vročitve sklepa dolžniku ne glede na to, ali je tedaj že pravnomočen ali ne.
Nadaljnji pogoj za izvršbo denarne kazni je, da sodišče ugotovi, da dolžnik obveznosti iz izvršilnega naslova v dodatnem roku ni izpolnil. To je ugotovilo na podlagi obvestila upnika. Dolžniku je treba zagotoviti možnost, da se izjavi o tem. Ker pa je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno, zadošča, da se možnost izjave dolžniku zagotovi (šele) naknadno v postopku s pravnimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00049849
ZVPot člen 24, 24/1. OZ člen 766. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - posredovanje informacij prek tretje osebe - obstoj pooblastila - mandatna pogodba - tuja sodna praksa - zavrnitev predloga