predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog se zavrže.
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP. Ta predlog je po vsebini revizija,ki ob koncu obrazložitve vsebuje devetnajst vprašanj. Iz predloga ne izhaja jasno, na kateri del obrazložitve se vprašanja nanašajo, prav tako pa ni pojasnjena njihova pomembnost.
Predlagatelj je predlog vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže.
Predlog, vložen po odvetnici, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka ni opisana natančno in konkretno. V predlogu ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sploh ni postavljeno.
ZPP člen 8, 154, 339, 339/1, 339/2, 380, 380/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 10.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
V skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami se dodatek za izvajanje nevarnih nalog iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. V tej povedi sicer manjka osebek, torej, kdo je tisti, ki določi dodatek za nevarne naloge, vendar je iz celotne sistematike Uredbe pa tudi iz ureditve pristojnosti na obrambnem področju očitno, da je to minister za obrambo. Navedeno je razvidno že iz določb tretjega in četrtega odstavka istega člena o tem, da glede na spremenjene okoliščine, ki so nastale med izvajanjem MOM, minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske določi višino dodatka in da minister praviloma na predlog Generalštaba določi višino dodatka za nevarne vojaške naloge, ki niso določene v prvem odstavku tega člena. Na pristojnost ministra je sklepati tudi glede na ureditev dodatka za nevarnost na območju delovanja in dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja.
Na podlagi 8., 9. in 10. člena Uredbe je minister za obrambo 16. 12. 2013 izdal spremembo odredbe o določitvi višine dodatkov za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge in za posebne pogoje bivanja ter delovanja v MOM - KFOR. S to odredbo je bilo za MOTČ (motorizirana četa), v njeno sestavo je spadal tudi tožnik, določen dodatek za nevarne naloge v višini 750,00 EUR.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00051810
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/1. ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/3, 36/1.
pritožba zoper sklep - laična pritožba - postulacijska sposobnost za pritožbo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pomoč - zavrnitev pritožbe
Brezplačno pravno pomoč prava neukim strankam s slabšim gmotnim položajem zagotavlja ZBPP. Zato je s tega vidika obvezno odvetniško zastopanje dopustno, če je odvetniška pomoč strankam dejansko dostopna.
Pritožnica bi lahko v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zaprosila vsaj za nujno brezplačno pravno pomoč. Ta je namreč predvidena v primerih, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V takem primeru pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ne glede na prosilčev materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
V predlogu navedena okoliščina, da sta v obravnavani kazenski zadevi obdolženki sodnici Višjega sodišča v Kopru, utemeljuje zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi.
V izreku sodbe ne gre le za konkretni opis kaznivega dejanja, ki bi predstavljal le lažne obljube in odločitev obsojencev, da kljub zadostnim sredstvom obveznosti ne bosta plačala, ampak je konkretno opisan še njun goljufiv namen ter dodatno navedene tudi druge okoliščine in opisana ravnanja obsojencev, zaradi katerih oškodovana družba kljub prizadevanjem ni prišla do poplačila. S tem so v opisu kaznivega dejanja podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Sodišče je pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku vezano na materialne predpise civilnega prava, zato tako kot v pravdi, tudi v adhezijskem postopku, oškodovančevemu zahtevku ne more ugoditi v delu, s katerim ta tudi v pravdi ne bi mogel uspeti. Oškodovanka do zneska obračunanega DDV ni upravičena in ji ne pripada, prav tako tudi ne zakonite zamudne obresti od tega zneska, zato je v obravnavani zadevi odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, ki po vsebini pomeni pritegnitev pravde v kazenski postopek, nezakonita. Takšna odločitev namreč pomeni, da je oškodovanka obogatena za tisti del neplačanih računov, ki ji ne pripada.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00051844
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 23, 23/1. URS člen 23. ZMZ-1 člen 31, 31/2, 31/2-3. ZTP člen 3. ZPP člen 332a, 332b, 332c, 332c/1, 332c/2, 332č, 332č/4, 332d.
podaljšanje subsidiarne zaščite - zavrnitev prošnje - izključitveni razlog - tajni podatki - seznanitev strank s tajnimi podatki - seznanitev s procesnim gradivom - pravica do izjave prosilca - pravica do obrambe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ureditev ZPP ne pozna možnosti, da bi sodišče svojo sodbo oprlo na tajne podatke, ki jih ne bi izvedlo kot dokaz, omogočilo glede njih ustrezne kontradiktornosti med strankama in jih tudi ne bi navedlo v svoji sodbi. Če tajnih podatkov glede na navedene zahteve ni mogoče uporabiti v sodnem postopku, sodišče lahko zavrne njihovo uporabo, vendar se v tem primeru sodba nanje ne more opirati. Če pa se tajni podatki uporabijo kot dokaz, morajo biti skladno z navedenimi določbami ZPP dostopni strankam ter vključeni v sodbo, ki se lahko tudi glede navedene presoje izpodbija s pravnimi sredstvi.
ZPP ne pozna možnosti, da bi Upravno sodišče oprlo svojo sodbo na izvedbo tajnih podatkov kot dokazov, ne da bi se z njimi seznanila tožeča stranka in ne da bi jih navedlo v svoji sodbi, take ureditve pa ne vsebujeta niti ZUS-1 niti ZMZ-1, ki urejata sodno varstvo v tem upravnem sporu. Vrhovno sodišče pa v revizijskem postopku ni iudex facti in samo ne odloča o izvedbi dokazov niti ne more samo odpraviti navedene procesne kršitve.
kazenska ovadba - kazenska ovadba kot dokaz - dokazna vrednost kazenske ovadbe - izločitev nedovoljenih dokazov
Potrebno je razlikovati med kazensko ovadbo, ki jo sestavi policija po devetem odstavku 148. člena ZKP in kazensko ovadbo, ki jo poda državljan, ko skladno z določbo 146 člena ZKP naznani kaznivo dejanje. S strani državljana podana kazenska ovadba po 146 členu ZKP sama po sebi ni dokaz, je pa lahko dokazno sredstvo, s katerim se preverja verodostojnost ovaditelja in se ovaditelju ob njegovem zaslišanju lahko predoči. Določbe, ki bi narekovala, da se sodna odločba ne sme opreti na tak zapisnik, v ZKP ni, zato ni podlage za njegovo izločitev.
ZKP-M člen 8, 8/1, 8/4, 8/7, 233, 233/3, 249, 249/4. URS člen 62.
pravica do uporabe svojega jezika v postopku - nujna preiskovalna dejanja - osumljenec - zaslišanje priče - sodni tolmač - pravica do obrambe - učinkovita obramba - pošten postopek
Na pripornem naroku pred preiskovalno sodnico je takratni osumljenki srbske narodnosti, ki ni razumela slovenskega jezika, tolmačila oseba, ki ni bila sodni tolmač, pač pa je prisegla v skladu z 233. členom ZKP. Zatem sta bili v okviru nujnih preiskovalnih dejanj zaslišani albansko govoreči priči, na teh narokih pa je tolmačila ista oseba, ki je ponovno prisegla, morala pa je tolmačiti v tri jezike (v slovenski, srbski in albanski jezik). Vrhovno sodišče je presodilo, da je bil kršen 8. člen ZKP, ker preiskovalna dejanja niso bila opravljena v okoliščinah, ko bi bilo z zaslišanji nevarno odlašati, kar pa ni prešlo v kršitev ustavnih (29. in 62. člen Ustave) in konvencijskih pravic obsojenke (6. člen EKČP).
utemeljen sum - zavrženje obtožnega akta - kazenska ovadba kot dokaz
Kaznivo dejanje se mora do stopnje utemeljenega suma raziskati pred vložitvijo obtožnega akta. Ni naloga sodišča, da na glavni obravnavi pridobiva dokaze, s katerimi bi se preverjal obstoj tega dokaznega standarda ter dokazovale navedbe oškodovanca, saj bi na ta način že prevzelo vlogo tožilca. Te dokaze bi moralo pridobiti že tožilstvo v predkazenskem postopku.
Predlog tožnice po oceni Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje zahtev iz 367.b člena ZPP. Pooblaščenec tožnice je v predlogu sicer izpostavil štiri vprašanja, vendar jih je oblikoval tako, da so slabo razumljiva, predvsem pa ni utemeljil, zakaj bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. V povezavi s prvima dvema vprašanjema v predlogu zatrjuje, da je sodišče druge stopnje prezrlo tožničino zvišanje zahtevka iz naslova premoženjske škode zaradi uničenih stvari, obenem pa se ne opredeli do razlogov, ki jih je sodišče druge stopnje v zvezi s tem navedlo v 19. opombi obrazložitve. V predlogu obsežno opisuje po njegovem mnenju nekorektno vodenje postopka pred sodiščem prve stopnje in del tožničine zgodovine pred sodnimi postopki, ob tem pa ne utemelji povezave z izpostavljenimi vprašanji. Tako sploh ne obrazloži, zakaj naj bi bilo napačno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica v tem delu zahtevka ni postavila dovolj določno in zakaj odločitev sodišča druge stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse. Nikakor namreč ne drži, kar navaja v predlogu za dopustitev revizije, da ni sodne prakse v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ki se nanaša na nesklepčnost tožbe zaradi pomanjkljivih trditev (na primer II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051946
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367c. OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. URS člen 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - garaža - dobra vera - priposestvovanje - veriga prenosov - vpogled v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
URS člen 125. ZSS člen 4, 4/2. ZZVZZ-E člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1 141, 141/4. Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije (2001) člen 46. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 2, 2/1, 36, 36/1.
Sodni svet - neodvisnost sodnikov - kršitev - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - bolniška odsotnost - obračun in izplačilo nadomestila plače - osnova za izračun nadomestila - zavrnitev tožbe
Materialna neodvisnost sodnika je lahko ogrožena predvsem s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki z oblikovanjem plačnega sistema sodnikov in z zagotavljanjem sredstev za sodstvo pomembno vplivajo na materialni položaj sodnikov. Vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bi bila lahko materialna neodvisnost ogrožena tudi s strani kolegov sodnikov, ki imajo pristojnosti v zvezi z izvajanjem sodne uprave.
Ena od okoliščin, ki bi lahko kazale na predsednikovo neustrezno ravnanje je ugotovitev, da je šlo za ravnanje v nasprotju z veljavnimi pravili. Vendar iz tožničinih navedb v tožbi ne izhaja, da bi predsednica sodišča o nadomestilu plače odločala v nasprotju z veljavnimi pravili. Nasprotno: odločila je v skladu s stališčem vrhovne državne revizorke in Skupne notranje revizijske službe Vrhovnega sodišča RS. Tožnica meni, da bi predsednica sodišča morala kljub nevarnosti, da utegne odgovarjati za neupravičeno porabo proračunskih sredstev, ravnati v nasprotju s stališči teh strokovnih služb in obračunati višje nadomestilo plače v skladu z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 259/2019 z dne 5. 12. 2019. Zgolj to, da predsednica sodišča ni ravnala v skladu s temi pričakovanji, nikakor ne izkazuje, da je s tem ogrozila tožničino neodvisnost. Zlasti še, ker tožnica v tožbi niti ne navede, kako naj bi ravnanje predsednice ogrozilo nepristranskost njenega sojenja.