ZPP člen 374, 377. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev nujne poti - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Ker se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1, se dokonča po določbah ZNP. V skladu s 34. členom ZNP revizija v nepravdnem postopku ni (bila) dovoljena, razen če (je) zakon določa(l) drugače. V zvezi s postopki za določitev nujne poti takšne, drugačne ureditve ni bilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. GZ člen 5, 5/1, 30, 30/8, 40. ZVKD-1 člen 28, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 31.
vzdrževalna dela v javno korist - gradnja brez gradbenega dovoljenja - kulturnovarstveno soglasje - kulturnovarstveni pogoji - dopolnilna odločba - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ugoditev pritožbi - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zavrženje tožbe temelji na stališču, da so bili izpodbijani kulturnovarstveni pogoji izdani za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, v ta namen pridobljeni pogoji mnenjedajalcev pa po izrecni določbi GZ niso upravni akti. Vendar iz obrazložitve sklepa ni razvidno, katere okoliščine so bile podlaga za ugotovitev sodišča, da gre za tako gradnjo. Teh okoliščin sodišče ni ugotavljalo, so pa pomembne, saj pritožnica, ki se pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogla izjaviti glede gradnje na podlagi gradbenega dovoljenja, v pritožbi navaja, da gre za posege, ki ne potekajo na podlagi gradbenega dovoljenja, ampak na podlagi PZI kot vzdrževalna dela v javno korist.
Navedeno upoštevaje, da gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist (prvi odstavek 5. člena GZ), pomeni, da dejansko stanje, na katerem temelji stališče sodišča o gradnji na podlagi gradbenega dovoljenja, ni bilo popolno ugotovljeno. Posledično je preuranjeno tudi sklepanje o možnosti izpodbijanja spornih pogojev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršilni postopek - bivališče strank - zavrnitev predloga
Res sta (sedaj) obe stranki iz Ljubljane, vendar to samo po sebi, glede na naravo izvršilnega postopka, ni zadosten razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti smotrnost za prenos pristojnosti. Dolžnikovo upanje, da bo ljubljansko sodišče morda sodilo drugače, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo njegovemu predlogu moč ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00051905
ZPP-D člen 7, 8, 212, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 371/1. OZ člen 35, 37, 39, 39/2, 49, 86, 86/1, 119.
direktna revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - ničnost - izpodbojnost - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - oderuška pogodba - elementi oderuštva - predmet pogodbe - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - prevara - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za revizijo - izvajanje dokazov - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja
Revizija s trditvami o napačnem oziroma pristranskem indičnem sklepanju, protispisni dokazni oceni tožnikove izpovedbe ter pomanjkljivi obrazložitvi nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ugotovitev, da je bil namen tožnikov češke dediče oškodovati, je preverljivo umeščena v celovito dokazno gradivo. Indično sklepanje sodišča temelji na razumni in logično vzdržni ter preverljivi argumentaciji.
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru dejanski stan "klasične" prevare iz 49. člena OZ presežen. Ugotovljena dejstva izkazujejo obstoj kvalificirane prevare, ki utemeljuje ničnostno sankcijo na podlagi 86. člena v povezavi s 119. členom OZ. Zaradi nepoznavanja slovenske pravne ureditve dedovanja denacionaliziranega premoženja so bili češki dediči v primerjavi s tožnikoma v izrazito šibkejšem položaju. Ker je bil dogovor sklenjen z glavnim namenom, da se jih pri dedovanju denacionaliziranega premoženja izigra, je nemoralen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne vzbuja dvoma v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih določa, da je posamezno okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Toženec je mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, nastalo v prometni nesreči, zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil izključni vzrok za nesrečo nepravilno zavijanje tožnika, da je stranski intervenient zaradi alkoholiziranosti sicer imel okrnjeno sposobnost reagiranja, ampak ta, glede na ugotovljeni potek dogajanja, ni vplivala na nastanek nesreče.
Tožnik ni izkazal izpolnjevanje pogojev za dopustitev revizije.
ZPP člen 367a, 367c, 394, 394-10. URS člen 2, 14, 23, 56, 57. ZNP-1 člen 42. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 2, 3, 9, 28, 29.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - vpis otroka v osnovno šolo - inšpekcijski zapisnik - prepis na drugo šolo - zavrnitev predloga za obnovo - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051584
ZPP člen 306. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sodna poravnava - vsebina in obseg poravnave - res iudicata - zavrnitev predloga
URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 1, 3, 3/1.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - splošni akt vlade - odlok - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - abstrakten splošni akt - zavrnitev pritožbe
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji s sporno prepovedjo oziroma omejitvijo naslavlja vse subjekte, ki opravljajo dejavnosti in storitve, navedene v 1. do 9. točki prvega odstavka 3. člena Odloka, in se torej nanaša na katerikoli subjekt, ki opravlja te dejavnosti in storitve v Republiki Sloveniji. Iz tega sledi, da so naslovniki predpisa določeni splošno, saj v taki opredelitvi ni nobene specifične lastnosti, ki bi navzven zagotavljala prepoznavnost pritožnika kot povsem konkretno določene osebe, to je na način, ki je lasten upravnim aktom, v katerih se naslovnika konkretizira (individualizira) npr. z navedbo imena in priimka (pri fizičnih osebah) ali firme (pri gospodarskih družbah). Pritožbeno razumevanje "točno določenega kroga oseb" je torej napačno, saj uporaba splošnih pojmov (kot je določitev kroga ljudi iz posameznih dejavnosti, npr. trgovine, nepremičninskega posredovanja, izobraževanja, ...) tega kroga ne vzpostavlja, ampak določa brezimen (nedoločen) krog, to je množico. Zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, katerih bistvo je, da sporni določbi Odloka nista predpis, ker ga s prepovedjo opravljanja njegove dejavnosti oziroma zapovedanim testiranjem zadevata kot konkretno opredeljenega naslovnika. Kot že pojasnjeno, pa je za presojo podzakonskih predpisov v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno Ustavno sodišče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - strogi test sorazmernosti - pravica do pritožbe - regresni zahtevek - zavarovalni pogoji - načelo ekonomičnosti
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.
ZZZDR člen 5a, 5a/2, 106/1, 106, 106/1, 106/2, 106/6, 106/7. KOP člen 3. ZPP člen 410.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - izvajanje stikov - določitev stikov - odklanjanje stikov - onemogočanje stikov - korist otoka - neformalni razgovor
Cilj predodelitve otroka ni doseči realizacijo že dogovorjenih ali določenih stikov z otrokom, predodelitev ni sredstvo za obračunavanje med staršema, pa tudi procesa odtujevanja otroka, čeprav je zanj škodljiv, ni mogoče enostavno odpraviti s predodelitvijo drugemu staršu.
Dvoma v pravilnost takšne odločitve ne vzbuja dejstvo, da sodišči nista opravili neformalnega razgovora z otrokom. Kot ugotavlja sodišče druge stopnje, jasno izražena otrokova volja tudi za tožnico ni sporna, zato ni videti pravega razloga, zakaj bi moralo sodišče otroka ponovno obremenjevati s konfliktom staršev in ga izpostavljati psihičnim pritiskom in neprijetnim občutkom.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00051507
URS člen 23, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZZVZZ člen 63, 63/2, 64, 64/1, 65, 65/1. ZUP člen 2. OZ člen 22, 22/3, 623, 623/2.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - javni razpis - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - sklep upravnega odbora - arbitraža - izpodbijanje sklepa o neizbiri - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ugoditev pritožbi
Odločitev o sprejemu ponudbe po javnem razpisu iz 64. člena ZZVZZ pomeni enostransko odločanje, saj se ne sprejme na podlagi dogovarjanja ali sporazuma med udeleženimi osebami, temveč neodvisno od volje ponudnika (ali celo proti njej), kar jasno izhaja tudi iz odločitev tožene stranke in arbitraže. Prav tako tudi ne gre za akt poslovanja tožene stranke temveč za oblastveno odločitev, saj ne temeljni na svobodni pravnoposlovni volji oziroma na zasebnopravni podlagi, temveč na javnopravnem zakonskem pooblastilu iz 65. člena ZZVZZ. Na tej zakonski podlagi tožena stranka, ki je pravna oseba javnega prava, odloča o uresničevanju javnega interesa glede dodeljevanja javnih sredstev. Posamezne pravne značilnosti samega javnega razpisa (npr. tiste, ki so skladne z vabilom k licitaciji za sklenitev pogodbe oziroma javnim zbiranjem ponudb, drugi odstavek 623. člena oziroma tretji odstavek 22. člena OZ) na navedeno pravno naravo odločitve ne morejo vplivati. Ker zagotavljanje javnih sredstev za izvajanje javne zdravstvene službe nedvomno tudi sodi v okvir servisne funkcije uprave, gre torej za posamični akt, ki ustreza definiciji upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Zato bi moralo biti pritožnici zagotovljeno zoper odločitev o njeni ponudbi po navedenem javnem razpisu sodno varstvo v upravnem sporu.
Za drugo učinkovito sodno varstvo torej v zvezi z obravnavanim sporom zanesljivo ne more šteti možnost uveljavljanja povrnitve škode v gospodarskem sporu, saj bi tožeča stranka v takem sporu tudi v primeru uspeha s tožbo, da je bila njena prijava na javni razpis s strani tožene stranke nezakonito zavrnjena, pridobila povrnjena le sredstva, ki jih je porabila za prijavo na razpis.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Zaradi okoliščine, da je toženec mož vpisničarke na pristojnem sodišču, ki je majhno sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00051828
URS člen 33, 67. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3/1, 3/1-125.
predlog za dopustitev revizije - izdaja gradbenega dovoljenja - občinski prostorski načrt (OPN) - (ne)zazidano stavbno zemljišče - odmik med objekti - pravica do zasebne lastnine - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je "vrzel" v smislu 125. točke prvega odstavka 3. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (OPN) le tisto nepozidano zemljišče, ki je kot tako obstajalo že v času uveljavitve OPN, in ne more nastati kasneje, z odstranitvijo obstoječega objekta.
zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - državno tožilstvo - dodelitev - postopek imenovanja - uvrstitev v plačni razred - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe - neizkazan pravni interes
Ker pritožnica s tožbo izpodbija odločitev toženke o uvrstitvi državnega tožilca v 55. plačni razred in odločitev o tem, da tožilcu kot višjemu državnemu tožilcu, imenovanem pri pritožnici, pripada plača vrhovnega državnega tožilca svétnika po 61. plačnem razredu, pri čemer pritožnica v tožbi ne zatrjuje, da bi ji bila z izpodbijano odločbo kršena kakšna njena na predpisu temelječa pravica, ali da bi bilo s sporno odločitvijo poseženo v njen pravni položaj, pač pa le nasprotuje spremembi statusa državnega tožilca, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča očitno, da z v tem upravnem sporu izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Tožbe ni mogoče obravnavati drugače kot poskus zaščite tujega pravnega položaja, in sicer pravic oziroma koristi državnega tožilca, kateremu je bila ta odločba kot naslovniku izdana. Ker skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 v postopku upravnega spora kot tožeča stranka lahko nastopa le tista (fizična ali pravna) oseba, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, v katere poseže upravni akt, pritožnica pa v obravnavanem primeru tega ne uveljavlja, ni izkazan njen pravni interes za vsebinsko obravnavo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00051521
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 528, 530, 530/3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2. ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izročitev tožnika drugi državi - pogoji za izročitev - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - vezanost na odločitev kazenskega sodišča - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - začasna odredba v revizijskem postopku - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - javna korist - izdaja začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena Zakona o kazenskem postopku.
Izdaja začasne odredbe, s katero je začasno zadržana izvršitev sporne odločbe Ministrice za pravosodje in s tem izročitev tožnika Ruski federaciji, je v konkretni zadevi potrebna. Dopuščena revizija glede postavljenega vprašanja in morebiten pritrdilen odgovor nanj bi namreč lahko pripeljala do ponovnega ocenjevanja pogojev za izročitev. Če pa bi bil tožnik do tedaj že izročen Ruski federaciji, bi se po vsej verjetnosti ne mogel več vrniti v Republiko Slovenijo oziroma bi to lahko dosegel le z nesorazmernimi težavami, kar pomeni, da bi bil njegov uspeh v upravnem sporu brezpredmeten oziroma da sodno varstvo, ki mu je zagotovljeno v upravnem sporu, ne bi bilo učinkovito. Zatrjevana škoda zato po presoji Vrhovnega sodišča zaradi ireverzibilnosti posledic izvršitve izpodbijane odločbe ustreza pravnemu standardu težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Časovno omejeno zadržanje izročitve tožnika Ruski federaciji ne bo nesorazmerno prizadelo javne koristi oziroma koristi nasprotne stranke. Toženka sicer navaja, da se bo tožniku 24. 11. 2021 iztekel ukrep obveznega javljanja na policijski postaji in da bo potem lahko neovirano zapustil Republiko Slovenijo, da bi se izognil izvršitvi Odločbe o izročitvi. Vendar Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi do tega lahko prišlo že na podlagi dejstva, da postopek o priznanju mednarodne zaščite do trenutka prenehanja omenjenega ukrepa še ne bo pravnomočno zaključen, torej neodvisno od morebiti izdane začasne odredbe. Ta argument toženke zato ne more biti utemeljen razlog, da začasna odredba ne bi bila izdana.
ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1, 367b, 367b/1, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP-1 člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - predlog za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije