KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00051689
KZ-1 člen 299, 299/4. URS člen 22, 29.
zakonski znaki kaznivega dejanja - maščevanje uradni osebi - grožnja - pravica do obrambe - pravica do kontradiktornosti
Že sam izrek resne grožnje, usmerjene zoper oškodovanca in njegove bližnje, pomeni dejansko, to je konkretno ogrožanje osebne varnosti tistih, ki so jim grožnje namenjene, ta pa ima za posledico oziroma se odraža v oškodovančevem (objektiviziranem) občutku osebne ogroženosti oziroma nevarnosti. Za izpolnitev zakonskega znaka ogrožanja osebne varnosti zato ni potrebno, da bi bila grožnja uresničena ali skoraj uresničena, temveč bi v tem primeru šlo že za drugo kaznivo dejanje (zoper življenje in telo). Tako dejstvo, da do realizacije groženj ni prišlo in zatrjevanje, da do njih zaradi zasega orožja tudi ni moglo priti, za presojo obstoja zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni relevantno. Pri ogrožanju varnosti z resno grožnjo, usmerjeno zoper življenje in telo, gre tudi nedvomno za dejanje, s katerim je mogoče izraziti maščevanje.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - odtujitev premoženja - oškodovanje upnika - skupno premoženje zakoncev
Obstoj premoženja obsojenčeve žene in s tem morebitnega skritega premoženja obsojenca, ki je izraženo v njegovem še nedoločenem deležu na skupnem premoženju zakoncev, ne zadošča za ugotovitev, da se oškodovanec lahko poplača z drugim obsojenčevim premoženjem in s tem za razbremenitev odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje. Vložnik sicer pravilno opozarja, da bi se oškodovanec lahko poskusil poplačati oziroma prisilno izterjati dolg od obsojenca tudi na način, da bi zahteval določitev njegovega deleža na skupnem premoženju po prvem odstavku 57. člen ZZZDR (sedaj prvem odstavku 83. člena DZ) ter nato, če bi bil obsojencu prisojen določen delež na skupnem premoženju, vložil izvršbo na tem deležu premoženja. Vendar pa je uspeh primarnega zahtevka negotov. Takšno premoženje zato za presojo oškodovanja upnika ne more biti relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00051517
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 343, 343/1.
stroški upravnega spora - sklep o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Ker ZUS-1 posebne pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, v upravnem sporu pa ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki takšne pritožbe dopuščajo (na primer določb ZPP, ki se v upravnem sporu skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače), pritožba, ki je vložena le zoper odločitev o stroških postopka, ne more biti predmet samostojne presoje in odločitve Vrhovnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče strank v postopku - bivališče prič - zavrnitev predloga
V primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke in tolmač ter priči in sodišče dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
OZ člen 13, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 14, 213, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-8, 379, 379/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
dopuščena revizija - ugoditev reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina škode - dokazno breme glede škode - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo proste presoje dokazov - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Opustitev dokaza s tožničinim zaslišanjem je bila posledica njene avtonomne odločitve, da se ne odzove vabilu. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče pretehtati, ali bi moralo sodišče prve stopnje kljub temu izvesti druge dokaze, ki jih je predlagala tožnica.
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja telesnih bolečin ni dokazala.
Drugačen pa je v konkretnem primeru položaj pri dokazovanju tožničinih duševnih bolečin in strahu. Stališče sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbene očitke glede zavrnitve tožničinega dokaznega predloga z izvedencem glede obstoja duševnih bolečin in strahu, češ da je dokaz neprimeren, ni pravilno.
ZPP člen 286, 286a, 367a, 367a/1, 394, 396. ZD člen 141, 224.
dopuščena revizija - dediščinska tožba - pravda ob pogojih za obnovo postopka - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - začetek teka roka - zastaranje - pravočasnost tožbe - procesna predpostavka - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali mora sodišče prve stopnje, kljub temu, da se v zadevi pred sodiščem prve stopnje ni uporabljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017), presoditi in obrazložiti, ali bi dopustitev navedb pravdne stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo, zavleklo reševanje spora,
- ali subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka po drugem odstavku 396. člena ZPP (v povezavi z 224. členom ZD) teče od vročitve odločbe stranki (vročitev v skladu z zakonom), ali pa rok teče od trenutka, ko je ugotovljeno in nesporno, da je stranka odločbo prejela in ji je bila dejansko vročena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00051822
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZVojI člen 11, 79, 87, 87/1, 87/2, 119, 119/1. ZUP člen 50, 50/1, 50/4. ZPP člen 81, 81/5.
status civilnega invalida vojne - status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne - tožba v upravnem sporu - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - aktivna legitimacija dediča - neprenosljiva osebna pravica - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Invalidnina je osebna in neprenosljiva pravica, dediči pa lahko pridobijo le terjatev za plačilo neplačanih zneskov, ki so na podlagi odločbe o priznanju invalidnine že zapadli v plačilo v času, preden je uživalec umrl. Ker je pravica nepodedljiva, pomeni, da dediči ne morejo vložiti zahtevka za invalidnino namesto potencialnega upravičenca, niti ne morejo vstopiti v njegov položaj v odprtem postopku za izdajo upravnega akta, prav tako kljub izdani odločbi pravnemu predniku po njegovi smrti niso upravičeni do nadaljnjega prejemanja invalidnine. Nanje preide samo terjatev do neizplačane invalidnine, ki bi morala biti na podlagi izdane odločbe uživalcu izplačana že pred njegovo smrtjo. Stališče o nepodedljivosti pravice, ki izhaja tudi iz prejšnjih odločb Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 48/2019 in I Up 49/2019, torej implicira zahtevo, da mora biti vlagatelj zahteve ob odločanju upravnega organa še živ. Če med postopkom umre, ne gre pa za pravico, ki bi lahko prešla na pravne naslednike in zato postopka ni mogoče nadaljevati, upravni organ s sklepom ustavi postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00051550
ZPP člen 4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 347, 355, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 367a, 367a/1. ZNP-1 člen 37, 42. DZ člen 141.
dopuščena revizija - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - nasprotja v izreku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave,
-- ali je II. točka izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s I. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - rokovni predlog - zavrnitev predloga - tožba v upravnem sporu - redni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Tožba v upravnem sporu zoper sklep predsednika Vrhovnega sodišča, s katerim je zavrnjen rokovni predlog, ni dopustna, ker ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.1 Z njim namreč ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke s področja upravnega prava, ampak gre za posebno pravno sredstvo za pospešitev sojenja (v okviru katerega predsednik sodišča glede na merila iz 4. člena ZVPSBNO ugotavlja, ali sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem v določeni zadevi). Prav tako ZVPSBNO, kot poseben zakon, ne določa, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev rokovnega predloga po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu.
Iz ureditve odločanja o rokovnem predlogu izhaja, da o rokovnih predlogih odločajo višja sodišča od tistih, kjer se zadeve rešujejo, kar pomeni, da ima rokovni predlog funkcijo pravnega sredstva zoper odločitev o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe. To potrjuje tudi predlog ZVPSBNO, ki rokovni predlog označuje kot sredstvo, ki istočasno vsebuje tako elemente sodnega varstva kot elemente pravnega sredstva. Glede na navedeno je torej sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zagotovljeno že z ZVPSBNO, kar pomeni, da vzporedno sodno varstvo v upravnem sporu glede na 1. člen ZUS-1 ni dopustno.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - mešana pogodba - mešano darilo - ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili drugi odstavek 51. člena ZZZDR, ker nista upoštevali, da sta bili sporni parceli pridobljeni z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, zaradi tega pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Primerjava kupnine s tržno vrednostjo nepremičnin namreč utemeljuje zaključke, da je pavni posel predstavljal tudi darilo in je šlo za mešano pogodbo, mešano darilo (535. člen Obligacijskega zakonika), saj je tožničina mama očitno želela z izročitvijo nepremičnin, ki po vrednosti presegajo višino kupnine, obdariti tožnico. V tem delu torej nepremičnine niso bile pridobljene z delom bivših zunajzakonskih partnerjev. Sodišči pa nista presojali, v kolikšnem delu so bile nepremičnine pridobljene z delom pravdnih strank in v kolikšnem kot darilo tožnici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je tožnik sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki predstavlja organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kranju, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim – navedenim okrožnim sodiščem, vendar pa so razmerja in stiki med sodniki obeh sodišč še posebej med tožnikom in sodniki okrožnega sodišča tesnejši, medsebojno povezani, sodniki okrožnega sodišča se s tožnikom dobro poznajo in tudi medsebojno sodelujejo ter srečujejo, sodijo v pravdnih zadevah, ki so povezane z zapuščinskimi zadevami, ki jih rešuje sodnik, sedaj pa celo rešujejo njemu pripadle zapuščinske zadeve. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za obnovo postopka - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije v tem delu ni dovoljen.
V ostalem predlog za dopustitev revizije ni utemeljen
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da je dohodek, ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, ZPIZ ni upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ, zato je odgovor na dopuščeno vprašanje brezpredmeten.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Razlog za prvi prenos pristojnosti je bil, da obravnavana zadeva izvira iz napake, ki naj bi jo storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Ta okoliščina je po presoji Vrhovnega sodišča pomenila drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V nadaljevanju pa je bila prenesena pristojnost iz Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Novi Gorici, in sicer, ker zdaj na tem sodišču opravlja funkcijo sodnica, ki je vodila izvršilni postopek, zaradi katerega naj bi bila toženka oškodovana. Glede na navedeno ne more biti utemeljen toženkin predlog za vrnitev pristojnosti na ti sodišči, saj tehtni razlogi za prenos pristojnosti še vedno obstajajo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 427, 427/1.
dopuščena revizija - prevzemnik dolga - začetek stečajnega postopka - dejanja stečajnega upnika - prijava terjatve v stečajnem postopku - konkludentna ravnanja - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči s tem, ko sta šteli, da upnikova nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga in druga upnikova konkludentna ravnanja, ki kažejo na seznanjenost s prevzemom dolga, ne štejejo (vsaj) kot konkludentna privolitev v prevzem dolga (zaradi tega, ker ni hkrati izkazano, da je bil upnik izrecno seznanjen s prevzemom dolga), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena Obligacijskega zakonika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zavrnitev predloga
Iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051585
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipoteka - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je prvi odstavek 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) mogoče razlagati tako, da je predpostavka dobre vere zajeta zgolj v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „nasprotuje načelu vestnosti in poštenja“, ne pa tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, predpostavka znatnega neravnotežja pa je zajeta zgolj v 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank“, ne pa tudi v 2., 3. in 4. alineji,
- ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere toženke materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninska tožba - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - sedež v stavbi pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da sta prvi in drugi toženec sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru, tretji tožnik ter četrta in peta toženka pa sodniki Višjega sodišča v Mariboru, pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.