prikriti preiskovalni ukrepi - nezakoniti dokazi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - hramba dokazov - začetek kazenskega postopka - formalna zahteva za začetek kazenskega pregona
Sodišče podatkov in dokazil pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni "hranilo na zalogo", saj je bil na njihovi podlagi še pred potekom prekluzivnega roka iz drugega odstavka 154. člena ZKP začet kazenski pregon zoper drugega osumljenca. Prav tako tožilstvu ni mogoče očitati zlorabe pri njihovem pridobivanju, saj so bili posnetki in podatki pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko se ti izvajali zoper drugega osumljenca. Dokazi, ki so bili pridobljeni zakonito oziroma so bili "validirani" s potrditvijo prvotnega namena njihove pridobitve s pravočasnim začetkom kazenskega pregona, pa v drugi kazenski zadevi ne morejo veljati za nezakonite in imeti v različnih kazenskih zadevah različnega statusa zakonitosti. Za presojo zakonitosti podatkov in dokazil pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi je v smislu drugega odstavka 154. člena ZKP odločilna le pravočasna formalna zahteva državnega tožilca, torej zahteva za preiskavo ali neposredni obtožni akt.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - odtujitev premoženja - oškodovanje upnika - skupno premoženje zakoncev
Obstoj premoženja obsojenčeve žene in s tem morebitnega skritega premoženja obsojenca, ki je izraženo v njegovem še nedoločenem deležu na skupnem premoženju zakoncev, ne zadošča za ugotovitev, da se oškodovanec lahko poplača z drugim obsojenčevim premoženjem in s tem za razbremenitev odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje. Vložnik sicer pravilno opozarja, da bi se oškodovanec lahko poskusil poplačati oziroma prisilno izterjati dolg od obsojenca tudi na način, da bi zahteval določitev njegovega deleža na skupnem premoženju po prvem odstavku 57. člen ZZZDR (sedaj prvem odstavku 83. člena DZ) ter nato, če bi bil obsojencu prisojen določen delež na skupnem premoženju, vložil izvršbo na tem deležu premoženja. Vendar pa je uspeh primarnega zahtevka negotov. Takšno premoženje zato za presojo oškodovanja upnika ne more biti relevantno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Razlog za prvi prenos pristojnosti je bil, da obravnavana zadeva izvira iz napake, ki naj bi jo storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Ta okoliščina je po presoji Vrhovnega sodišča pomenila drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V nadaljevanju pa je bila prenesena pristojnost iz Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Novi Gorici, in sicer, ker zdaj na tem sodišču opravlja funkcijo sodnica, ki je vodila izvršilni postopek, zaradi katerega naj bi bila toženka oškodovana. Glede na navedeno ne more biti utemeljen toženkin predlog za vrnitev pristojnosti na ti sodišči, saj tehtni razlogi za prenos pristojnosti še vedno obstajajo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Toženec je mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, ZPIZ ni upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ, zato je odgovor na dopuščeno vprašanje brezpredmeten.
ZPP člen 154, 155, 286.b, 367.a, 367.a/1, 377, 385, 385/2, 385/3, 391. URS člen 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - načelo pravnomočnosti - odškodninska odgovornost države - preskakovanje pravnih sredstev - stroški pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Odškodninska odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave je skrajno sredstvo. Tožnika sta imela na podlagi prvega odstavka 286.b člena v povezavi z 349. členom ZPP dolžnost opozoriti sodišče, da se z udeležbo odvetnika četrte do šeste tožene stranke v ponovnem sojenju ne strinjata. Na ta način bi lahko dosegla drugačno stroškovno odločitev. Zaradi neizčrpanja razpoložljivih pravnih sredstev posledično ni mogoče govoriti o protipravnosti stroškovne odločitve.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče - zaslišanje stranke - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Ni razvidno, da se predlagateljeve navedbe o kršitvi načela zaslišanja stranke v upravnem postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil upravni organ, nanašajo na katero od stališč, ki bi ga sodišče sprejelo v okviru presoje vložene tožbe. Iz priložene sodbe namreč ne izhaja, da je Upravno sodišče presojalo navedeno kršitev upravnega postopka, niti da je bila ta s tožbo sploh zatrjevana in tega tudi predlagatelj ne trdi. Ker sodišče o tem ni zavzelo stališča, mu ni mogoče očitati, da je stališče napačno. To ima za posledico, da v predlogu za dopustitev revizije ni, niti ne more biti obrazloženo, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito oziroma zakaj bi za odpravo te v tožbi zatrjevane kršitve moralo zagotoviti tožniku pravico do izjave na sicer opravljeni glavni obravnavi, ki pa se je pravilno vabljeni tožnik ni udeležil (na naroku ga je opravičil oče).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051584
ZPP člen 306. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sodna poravnava - vsebina in obseg poravnave - res iudicata - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vstop novega upnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora dolžnika zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051543
ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00051521
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 528, 530, 530/3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2. ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izročitev tožnika drugi državi - pogoji za izročitev - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - vezanost na odločitev kazenskega sodišča - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - začasna odredba v revizijskem postopku - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - javna korist - izdaja začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena Zakona o kazenskem postopku.
Izdaja začasne odredbe, s katero je začasno zadržana izvršitev sporne odločbe Ministrice za pravosodje in s tem izročitev tožnika Ruski federaciji, je v konkretni zadevi potrebna. Dopuščena revizija glede postavljenega vprašanja in morebiten pritrdilen odgovor nanj bi namreč lahko pripeljala do ponovnega ocenjevanja pogojev za izročitev. Če pa bi bil tožnik do tedaj že izročen Ruski federaciji, bi se po vsej verjetnosti ne mogel več vrniti v Republiko Slovenijo oziroma bi to lahko dosegel le z nesorazmernimi težavami, kar pomeni, da bi bil njegov uspeh v upravnem sporu brezpredmeten oziroma da sodno varstvo, ki mu je zagotovljeno v upravnem sporu, ne bi bilo učinkovito. Zatrjevana škoda zato po presoji Vrhovnega sodišča zaradi ireverzibilnosti posledic izvršitve izpodbijane odločbe ustreza pravnemu standardu težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Časovno omejeno zadržanje izročitve tožnika Ruski federaciji ne bo nesorazmerno prizadelo javne koristi oziroma koristi nasprotne stranke. Toženka sicer navaja, da se bo tožniku 24. 11. 2021 iztekel ukrep obveznega javljanja na policijski postaji in da bo potem lahko neovirano zapustil Republiko Slovenijo, da bi se izognil izvršitvi Odločbe o izročitvi. Vendar Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi do tega lahko prišlo že na podlagi dejstva, da postopek o priznanju mednarodne zaščite do trenutka prenehanja omenjenega ukrepa še ne bo pravnomočno zaključen, torej neodvisno od morebiti izdane začasne odredbe. Ta argument toženke zato ne more biti utemeljen razlog, da začasna odredba ne bi bila izdana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00051822
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZVojI člen 11, 79, 87, 87/1, 87/2, 119, 119/1. ZUP člen 50, 50/1, 50/4. ZPP člen 81, 81/5.
status civilnega invalida vojne - status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne - tožba v upravnem sporu - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - aktivna legitimacija dediča - neprenosljiva osebna pravica - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Invalidnina je osebna in neprenosljiva pravica, dediči pa lahko pridobijo le terjatev za plačilo neplačanih zneskov, ki so na podlagi odločbe o priznanju invalidnine že zapadli v plačilo v času, preden je uživalec umrl. Ker je pravica nepodedljiva, pomeni, da dediči ne morejo vložiti zahtevka za invalidnino namesto potencialnega upravičenca, niti ne morejo vstopiti v njegov položaj v odprtem postopku za izdajo upravnega akta, prav tako kljub izdani odločbi pravnemu predniku po njegovi smrti niso upravičeni do nadaljnjega prejemanja invalidnine. Nanje preide samo terjatev do neizplačane invalidnine, ki bi morala biti na podlagi izdane odločbe uživalcu izplačana že pred njegovo smrtjo. Stališče o nepodedljivosti pravice, ki izhaja tudi iz prejšnjih odločb Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 48/2019 in I Up 49/2019, torej implicira zahtevo, da mora biti vlagatelj zahteve ob odločanju upravnega organa še živ. Če med postopkom umre, ne gre pa za pravico, ki bi lahko prešla na pravne naslednike in zato postopka ni mogoče nadaljevati, upravni organ s sklepom ustavi postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PREKRŠKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00051519
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17, 77, 78, 79. URS člen 34, 35, 38, 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. OZ člen 1, 1/1, 134, 134/1. ZP-1 člen 53, 53/3. ZVOP-1 člen 32, 32/3, 33, 34, 34/3.
dopolnilna sodba v upravnem sporu - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - dopolnilni sklep - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo učinkovito sodno varstvo - delna ugoditev pritožbi - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Opozorilo, ki ga izda prekrškovni organ na podlagi pooblastila in določb ZP-1, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim ni odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi s področja upravnega prava. Gre namreč za akt, izdan v prekrškovnem postopku. Prav zato tako opozorilo ne predstavlja niti akta ali dejanja po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zgolj sklicevanje na kršitev ustavnih pravic še ne konstruira dovoljene tožbe po navedenem členu, niti taka tožba ni dovoljena že na podlagi dejstva, da določbe ZP-1 pravnega sredstva zoper opozorilo izrecno ne predvidevajo. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen dopolnjevanju morebitnih pomanjkljivih sodnih postopkov na različnih pravnih področjih, kjer zakonodajalec v področni zakonodaji ni zagotovil sodnega varstva vseh strankinih pravic in pravno varovanih interesov.
V upravnem sporu ni mogoče uveljavljati niti ugotovitve nezakonitosti in neustavnosti vodenja prekrškovnega postopka, ki pripelje do izdaje tega opozorila. Pritožnica tudi s tem v bistvu uveljavlja pomanjkljivost ureditve pravnih sredstev v prekrškovnem postopku, čemur subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 ni namenjen.
V delu, v katerem pritožnica zahteva preprečitev bodočih posegov v čast in dostojanstvo sodnikov ter kršitev drugih osebnostnih pravic, pa ima pritožnica možnost zahtevati sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 134. člena OZ.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 427, 427/1.
dopuščena revizija - prevzemnik dolga - začetek stečajnega postopka - dejanja stečajnega upnika - prijava terjatve v stečajnem postopku - konkludentna ravnanja - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči s tem, ko sta šteli, da upnikova nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga in druga upnikova konkludentna ravnanja, ki kažejo na seznanjenost s prevzemom dolga, ne štejejo (vsaj) kot konkludentna privolitev v prevzem dolga (zaradi tega, ker ni hkrati izkazano, da je bil upnik izrecno seznanjen s prevzemom dolga), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena Obligacijskega zakonika.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - državni tožilec - zavrnitev predloga
ZPP člen 286, 286a, 367a, 367a/1, 394, 396. ZD člen 141, 224.
dopuščena revizija - dediščinska tožba - pravda ob pogojih za obnovo postopka - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - začetek teka roka - zastaranje - pravočasnost tožbe - procesna predpostavka - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali mora sodišče prve stopnje, kljub temu, da se v zadevi pred sodiščem prve stopnje ni uporabljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017), presoditi in obrazložiti, ali bi dopustitev navedb pravdne stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo, zavleklo reševanje spora,
- ali subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka po drugem odstavku 396. člena ZPP (v povezavi z 224. členom ZD) teče od vročitve odločbe stranki (vročitev v skladu z zakonom), ali pa rok teče od trenutka, ko je ugotovljeno in nesporno, da je stranka odločbo prejela in ji je bila dejansko vročena.