predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vprašanje, ki ga zastavlja tožnica v predlogu, je zelo nejasno, je v nasprotju z obrazložitvijo in ne dosega pravnega standarda natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. V vprašanju se tožnica sklicuje na neizvedbo določenih dokazov, ki sploh niso bili predmet obravnavanja v postopku odločanja sodišč druge in prve stopnje o njenem predlogu za obnovo postopka. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.
Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - priznanje pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je na delo napotila prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za nazaj (za ves čas dejanskega dela) ter vzpostavitev zaposlitve in priznanje pravic za naprej.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 3, 3/1-2, 5, 10. ZPP člen 380.
nesreča pri delu - opustitev nadzora - nesreča na gradbišču - vzročna zveza
Do škode, ki jo je utrpel tožnik, je prišlo, ko mu pri prečkanju iverne plošče, ki je bila zaradi nizkih temperatur in jutranje vlage spolzka, spodrsnilo. Hoja delavca po terenu na gradbišču (tudi če je teren spolzek) pomeni delavčevo običajno in pogosto aktivnost. Od njega zahteva običajno pazljivost oziroma povprečno skrbnost in ne predstavlja aktivnosti, ki bi jo moral delodajalec posebej nadzorovati in delavcu v zvezi s tem dajati posebna navodila. Od delodajalca ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in daje delavcem navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi hojo po gradbišču. Škode, ki je tožniku nastala, ne bi preprečilo niti pravilno ravnanje prve toženke v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. To pa pomeni, da v konkretnem primeru tudi opustitev prve toženke glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tožnika (nadzor, dajanje navodil) ni vzročno povezana s škodo, ki je tožniku nastala.
ZSPJS člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
Odločanje višjih sodnikov v predhodnem pritožbenem postopku samo po sebi ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, strinjati pa se je s pritožnikom, da bi tudi posebne okoliščine odločanja lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodnikov, ki so pri tem sodelovali. Vendar bi bile okoliščine lahko podane le izjemoma, npr. v primeru arbitrarnega ali pristranskega sojenja.
Stranski intervenient sicer izhaja iz tega in uveljavlja očitno pristransko sojenje sodnic, ki jih izloča, nesprejemljivost materialnopravnih stališč v predhodnem sklepu itd., vendar neutemeljeno.
ZPP člen 367a. ZUTD člen 163, 163/1, 163/2. ZDR-1 člen 4, 62, 63.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obstoj delovnega razmerja - posredovanje dela
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko tožnik zahteva od druge toženke, h kateri ga je napotila na delo prva toženka, obstoj delovnega razmerja in priznanje vseh pravic za nazaj (za ves čas dejanskega dela) in vzpostavitev zaposlitve za naprej.
ZObr-D člen 26, 26/8. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5, 11, 11/3, 11/4.
pripadnik Slovenske vojske - javni uslužbenci - napredovanje
V tej zadevi je sporno napredovanje in uvrstitev v višji plačni razred ob upoštevanju ocen pred letom 2008. Navedeno pomeni, da bi zgolj ob upoštevanju določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tožnik lahko napredoval z upoštevanjem ocen, pridobljenih po letih 2008, ni pa mogel z upoštevanjem ocen, pridobljenih pred tem letom. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na upoštevanju ocen iz let 2005 in 2006, kar je v nasprotju z izrecno določbo tretjega odstavka 11. člena Uredbe.
ZDR-1 člen 110, 118. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko.
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z oblikovanjem dokazne ocene. Obstoj te kršitve se presoja na podlagi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Ta določa, da sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pri pojasnjevanju, zakaj glede obveznosti oziroma zaukazanosti navedenih opravil v celoti sledi izpovedbi tožnika in njegovih prič C. C. in D. D. in zakaj ne sledi izpovedbi tožniku nadrejenih prič A. A. in B. B., sodišče ni zadostilo standardu vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
Pretežni del vprašanj, ki jih v predlogu izpostavlja druga toženka, se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - zavrženje predloga
Pretežni del vprašanj, ki jih v predlogu izpostavlja druga toženka, se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.
prikriti preiskovalni ukrepi - nezakoniti dokazi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - hramba dokazov - začetek kazenskega postopka - formalna zahteva za začetek kazenskega pregona
Sodišče podatkov in dokazil pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni "hranilo na zalogo", saj je bil na njihovi podlagi še pred potekom prekluzivnega roka iz drugega odstavka 154. člena ZKP začet kazenski pregon zoper drugega osumljenca. Prav tako tožilstvu ni mogoče očitati zlorabe pri njihovem pridobivanju, saj so bili posnetki in podatki pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko se ti izvajali zoper drugega osumljenca. Dokazi, ki so bili pridobljeni zakonito oziroma so bili "validirani" s potrditvijo prvotnega namena njihove pridobitve s pravočasnim začetkom kazenskega pregona, pa v drugi kazenski zadevi ne morejo veljati za nezakonite in imeti v različnih kazenskih zadevah različnega statusa zakonitosti. Za presojo zakonitosti podatkov in dokazil pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi je v smislu drugega odstavka 154. člena ZKP odločilna le pravočasna formalna zahteva državnega tožilca, torej zahteva za preiskavo ali neposredni obtožni akt.
Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da odreditev pripora pod odložnim rokom, ni neobičajna, niti ne zakonita. Vložniki zahteve zato ne morejo uspeti z navedbami, da priporni pogoji v času izdaje sklepa niso bili podani, ker je bil obdolženec v priporu v drugi državi. Z odreditvijo pripora, ki se bo pričel izvrševati, ko bo obdolženec prijet v postopku prijetja in predaje, je sodišče na ustrezen način poskrbelo, da bo sklep o odreditvi pripora učinkoval brž, ko bo obdolženec predan Republiki Sloveniji.