dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Tožnica, ki ni zmožna sama razrezati že pripravljene hrane, se ne more hraniti samostojno. Zato je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato nanjo ta niti ni mogla odgovoriti. Ker je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi ta, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve, ta pogoj torej ne more biti izpolnjen, saj tožba toženi stranki niti ni bila vročena.
Sodišče prve stopnje v sodbi zgolj ugotavlja, da gre za situacijo iz 244. člena POZZ, obrazložitev pa ne vsebuje razlogov, ki bi izkazovali, da je šlo pri tožnici za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker sodba nima odločilnih razlogov o dejstvih, ali je osebna zdravnica pravilno postopala in ali je izpolnjen dejanski stan po 244. členu POZZ, je obrazložitev sodbe v tem delu pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti.
nadomestilo za invalidnost – rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve, ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nima pravice do nadomestila za invalidnost.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
nepopolna vloga -predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov – zavrženje vloge
Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.
odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
V nadaljevanju postopka naj bi sodišča tožniku s svojim protipravnim ravnanjem onemogočila, da bi dosegel povračilo navedenega zneska in ga tako oškodovala. Ob tem se je tožnik skliceval na toženkino objektivno odškodninsko odgovornost. Dejstveni substrat, ki ga je mogoče razbrati iz tožnikovega trditvenega gradiva, vendarle omogoča obravnavanje tega tožnikovega zahtevka. Za zavrženje tožbe, češ da tožnik ni navedel vseh elementov odškodninske odgovornosti, zato ni bilo podlage.
V položaju, ko je zapis služnosti sam po sebi večpomenski, se lastnik na vpis služnosti v zemljiško knjigo pač ne more zanesti. Ker tožena stranka sama ni bila sklenitelj dogovora, ni niti mogla vedeti, na kaj so stranke sodne poravnave s samo poravnavo zares mislile. V takšnem posebnem primeru nosi lastnik zemljiške parcele breme iskanja obvestil (informacij) o tem, kaj so pogodbene stranke resnično hotele.
V četrtem odstavku 159. člena ZASP je uporabnikom varovanih del (ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice) naložena dolžnost enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o svoji uporabi. Vendar ta njihova dolžnost ne predstavlja hkratne civilne pravice (zahtevka) tožeče stranke, na podlagi katere bi lahko takšno postopanje uporabnikov uveljavljala v pravdi. Tožeča stranka ima kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov namreč na voljo le civilnopravne zahtevke zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni). Poleg tega pa sme sodišče toženi stranki naložiti opravo določene dajatve le takrat, ko je obveznost zapadla do konca glavne obravnave.
preložitev naroka – izostanek z naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo – zdravstvene težave
Toženkine zdravstvene težave pred zadnjim narokom niso bile nenadne in nepredvidljive, izostanek na zadnjem naroku pa je opravičila kar s predložitvijo istega zdravniškega potrdila, ki ga je predložila že pred prejšnjim narokom, to potrdilo pa je bilo izdano skoraj dva meseca pred zadnjim narokom, zato iz njega ni razvidno, ali je pred zadnjim narokom sploh še vedno imela zdravstvene težave. Poleg tega pa iz predloženega potrdila niti ne izhaja, kakšno bolezen oziroma stanje toženka konkretno ima, temveč je v njem zgolj pavšalno navedeno, da zaradi trenutnega psihičnega stanja ne zmore ustrezno sodelovati v postopku. Take navedbe same po sebi ne predstavljajo opravičljivega razloga za izostanek z naroka, upoštevajoč še dejstvo, da je toženka vendarle sposobna za delo, česar niti ne zanika.
predlog za nadaljevanje izvršbe – taksna obveznost – sodna taksa – več predmetov izvršbe – nadaljevanje izvršbe – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – taksna tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe na več dolžnikovih nepremičnin, torej na več predmetov izvršbe, zato je potrebno pri odmeri višine sodne takse uporabiti (tudi) sodno takso po tar. št. 4015 ZST-1, ki določa, da se taksa po tar. št. 4014 ZST-1 za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja nepremičnina, za katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, predstavlja nadaljnji predmet izvršbe, za katerega mora predlagatelj plačati (dodatnih) 6,00 EUR.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 103, 193-1, 103-3, 103-5, 103/3.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Toženčeva pasivnost, ki na tožbene trditve ni odgovoril, se ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Dejanske trditve tožbe so zato neizpodbojna podlaga zamudne sodbe.
SPZ člen 33, 35. ZTLR člen 78. ZPP člen 7, 212, 214, 163, 163/2, 425. ZOdvT tarifna številka 6001, 6002.
motenje posesti – varstvo pred motenjem posesti – motilno ravnanje – soposestniki – razpravno načelo – stroški postopka – stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Tožeča stranka, ki zahteva varstvo pred motenjem posesti, bi morala v konkretnem primeru, če bi želela s svojim zahtevkom uspeti, dokazati, da je imel tožnik pred motenjem (so)posest, da je bila (so)posest motena, da so bili toženci tisti, ki so motili (so)posest in da je bilo njihovo ravnanje samovoljno in protipravno.
Mediacija ni del pravdnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je v pravdnem postopku izgubila.
ZPP člen 191, 191/2, 184, 184/3. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 672.
statusno preoblikovanje podjetnika - pravdna stranka – procesna sposobnost – samostojni podjetnik - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta torej isti subjekt. S statusnim preoblikovanjem podjetnika s prenosom podjetja na kapitalsko družbo pa subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe in stranke postopka ne preneha. Ta preneha šele s smrtjo fizične osebe. Prvotno toženi stranki je torej prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njen procesni položaj kot stranke (fizične osebe) v postopku.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – kmetija – dedovanje kmetijskih gospodarstev – nacionalizacija dela kmetije
Med dediči ni sporno, da so zemljišča, ki so predmet zapuščinskega postopka, pred podržavljanjem pripadala kmetijsko-gozdarski in gospodarski enoti – kmetiji. Del te kmetije, ki ni bil podržavljen, ni bil predmet dedovanja, saj je zaradi drugačnega prenosa premoženja (z izročilno oziroma preužitarsko pogodbo) prešel na dediča. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pred nacionalizacijo sestavni kmetije. Ta je, kot izhaja iz izvedenskih mnenj, ena redkih kmečkih posesti, ki ima vsa zemljišča v enem kosu. Glede na navedeno, zemljišč, ki so predmet zapuščinskega postopka, ni mogoče obravnavati ločeno od kmetijskega gospodarstva, kateremu so prvotno pripadala.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izpisek iz poslovodnih knjig – dejanska podlaga tožbe – sklep o dopolnitvi tožbe – nepopolna tožba
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je enostranska listina, ki lahko vsebuje več terjatev iz različnih dejanskih in pravnih temeljev. Sam izpisek iz poslovnih knjig torej ne vzpostavlja obligacijskega razmerja med strankama, niti sam zase še ne pojasni dejanske podlage terjatve. Izkazuje le, da so določene terjatve zavedene v poslovnih knjigah in da zanje obstajajo knjigovodske listine.
Če tožba ne vsebuje dejstev, ki bi omogočala identifikacijo zahtevka in torej opisa oziroma individualizacijo življenjskega primera, iz katerega izvira v tožbi uveljavljana terjatev, taka tožba ni popolna, saj onemogoča ločitev tega zahtevka od drugih morebitnih zahtevkov.