nadomestilo za invalidnost – prijava pri zavodu za zaposlovanje – rok za prijavo – prenehanje delovnega razmerja
Med tožnikom in njegovim delodajalcem je delovno razmerje obstajalo od 20. 5. 2009 dalje in je bil tožnik na podlagi delovnega razmerja od tega dne dalje tudi prijavljen v obvezno zavarovanje. Tožnik dela dejansko ni začel opravljati, temveč je čakal, da ga delodajalec na delo pozove, le-ta pa ga na delo ni pozval, temveč ga je brez njegove vednosti dne 16. 6. 2009 odjavil iz zavarovanja z dnem 31. 5. 2009. Tridesetdnevni rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje, ki je pogoj za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, je začel teči šele takrat, ko se je tožnik seznanil z odjavo iz zavarovanja, ki je bila vložena šele z dnem 16. 6. 2009. Prijava na zavodu za zaposlovanje dne 1. 7. 2009 je bila zato pravočasna.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – matična evidenca
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo nejasnosti med višino plač, ki izhajajo iz potrdila tožnikovega delodajalca, in podatki, ki jih je isti delodajalec sporočil tožencu na obrazcu M-4 za matično evidenco, temveč je izhajalo zgolj iz tega, da so podatki v matični evidenci pravilni, je dejansko stanje glede višine plače za izračun pokojninske osnove ostalo nepopolno ugotovljeno.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Tožnica, ki ni zmožna sama razrezati že pripravljene hrane, se ne more hraniti samostojno. Zato je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 225.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Operacija sečnice, ki je bila pri tožniku opravljena v Srbiji, se opravlja tudi v Sloveniji in je bil tožnik ob pregledu pri specialistu že naročen na operativni poseg v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
V položaju, ko je zapis služnosti sam po sebi večpomenski, se lastnik na vpis služnosti v zemljiško knjigo pač ne more zanesti. Ker tožena stranka sama ni bila sklenitelj dogovora, ni niti mogla vedeti, na kaj so stranke sodne poravnave s samo poravnavo zares mislile. V takšnem posebnem primeru nosi lastnik zemljiške parcele breme iskanja obvestil (informacij) o tem, kaj so pogodbene stranke resnično hotele.
predlog za nadaljevanje izvršbe – taksna obveznost – sodna taksa – več predmetov izvršbe – nadaljevanje izvršbe – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – taksna tarifa
Upnik je predlagal nadaljevanje izvršbe na več dolžnikovih nepremičnin, torej na več predmetov izvršbe, zato je potrebno pri odmeri višine sodne takse uporabiti (tudi) sodno takso po tar. št. 4015 ZST-1, ki določa, da se taksa po tar. št. 4014 ZST-1 za drugo in vsako nadaljnje navedeno sredstvo oziroma predmet izvršbe poveča za 6,00 EUR. Vsaka nadaljnja nepremičnina, za katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, predstavlja nadaljnji predmet izvršbe, za katerega mora predlagatelj plačati (dodatnih) 6,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072877
ZBPP člen 46. OZ člen 131, 171, 179.
stroški – brezplačna pravna pomoč – prehod terjatve na plačilo stroškov postopka na RS – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije - procesna legitimacija - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zavarovanje gradbišča – dolžnosti lastnika zemljišča z javno potjo
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar ali dejavnost postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.
Namen procesne legitimacije je opredelitev, kdo sme nastopati kot tožnik (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec (pasivna procesna legitimacija). Za odločitev, ali je tožba dopustna v smislu te procesne predpostavke, ni potrebno, da bi tožeča stranka dokazovala tudi to, da je pravi upnik, da bi torej izkazala obstoj stvarne legitimacije in da bi dokazala, da je tožena stranka pravi dolžnik, ampak zadostuje takšno zatrjevanje.
Lastnik nepremičnine je dolažn le-to vzdrževati v stanju, ki ne ogroža drugih. Ker je dopuščal prehod preko svoje nepremičnine po sporni poti, ki je bila celo asfaltirana, je bil dolžan vsekakor poskrbeti (sam ali preko svojega pogodbenega izvajalca) za hitro sanacijo nastale poškodbe na poti, fizično zaprtje poti ali pa za pravilno zaščito začasnega gradbišča.
Ne ZPP ne ZBPP ne dajeta sodišču podlage za odločitev, da stroške, ki jih je sicer sodišče priznalo tožeči stranki, tožena stranka plača na račun Okrožnega sodišča. V pravdnem postopku sta namreč stranki le tožeča in tožena stranka, ne pa tudi država oz. sodišče, ki je eni od strank odobrila brezplačno pravno pomoč. Pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno tudi o pravdnih stroških.
SPZ člen 33, 35. ZTLR člen 78. ZPP člen 7, 212, 214, 163, 163/2, 425. ZOdvT tarifna številka 6001, 6002.
motenje posesti – varstvo pred motenjem posesti – motilno ravnanje – soposestniki – razpravno načelo – stroški postopka – stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju
Tožeča stranka, ki zahteva varstvo pred motenjem posesti, bi morala v konkretnem primeru, če bi želela s svojim zahtevkom uspeti, dokazati, da je imel tožnik pred motenjem (so)posest, da je bila (so)posest motena, da so bili toženci tisti, ki so motili (so)posest in da je bilo njihovo ravnanje samovoljno in protipravno.
Mediacija ni del pravdnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je v pravdnem postopku izgubila.
nedenarna terjatev – obračun in plačilo prispevkov – odgovornost za nedenarne obveznost izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – izbris družbe iz sodnega registra – singularno pravno nasledstvo
Obveznost delodajalca obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi pomeni nedenarno obveznost v razmerju do upnika – delavca.
V primeru nedenarnih terjatev aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe iz sodnega registra v postopku brez likvidacije.
Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tega tožnica ni niti zatrjevala niti kakorkoli izkazala, se sodišče prve stopnje ni moglo niti smelo ukvarjati z obstojem ali neobstojem razlogov za odpoved pogodbe.
ZFPPIPP člen 103, 144, 156. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 9, 10, 11, 12.
prisilna poravnava - nadomestilo upravitelju – predloga prenosa terjatev na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe
Dolžnik je s predlogom prisilne poravnave upnikom ponudil tudi alternativni predlog, da prenesejo terjatve na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe. V kolikor ta možnost obstaja, pa je v predujmu potrebno upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in plačilu novih delnic glede na število vseh predvidoma pravočasno prijavljenih zavarovanih in nezavarovanih terjatev.
ZIZ člen 16a, 16a/2, 16a/2-2, 17, 40, 40/1, 40/1-1, 40/2.
predlog za izvršbo – identifikacijski podatki o dolžniku in upniku – identiteta strank – identifikacijski znak nepremičnine
Dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo pozabil označiti matično ali davčno številko obeh strank v postopku, predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o izvršbi. Dolžnik niti ni trdil, da ne obstoji identiteta med strankami izvršilnega in pravdnega postopka.
Zgolj dejstvo, da je upnik v označbo nepremičnine vnesel še ID znak nepremičnine, ne spremeni predmeta obveznosti. Pravilna oznaka nepremičnine po ZZK-1 je pomembna le v postopkih, katerih izid je vpis v zemljiško knjigo, kar pa ni primer v postopku izvršbe zaradi izpraznitve in izselitve nepremičnine.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071404
ZZK-1 člen 132, 132-4. SPZ člen 194. ZPP člen 333.
zemljiški dolg - zloraba - ničnost - relativna neveljavnost
Če lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, je tak posel ničen. Vendar pa tega upnik ne more uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku (sproženim za vknjižbo zemljiškega dolga), marveč v pravdi.
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – nepopolna tožba – poziv na popravo tožbe
V nadaljevanju postopka naj bi sodišča tožniku s svojim protipravnim ravnanjem onemogočila, da bi dosegel povračilo navedenega zneska in ga tako oškodovala. Ob tem se je tožnik skliceval na toženkino objektivno odškodninsko odgovornost. Dejstveni substrat, ki ga je mogoče razbrati iz tožnikovega trditvenega gradiva, vendarle omogoča obravnavanje tega tožnikovega zahtevka. Za zavrženje tožbe, češ da tožnik ni navedel vseh elementov odškodninske odgovornosti, zato ni bilo podlage.
prenos lastninske pravice na premičninah – davčna izvršba - komisijska prodaja – vpis v register vozil
Pridobitev prometnega dovoljenja in vpis oziroma izbris iz registra vozil ne morejo imeti stvarnopravnega pomena, ki ga ima npr. zemljiškoknjižni vpis pri nepremičninah. V konkretnem primeru pa je ravnanje tožnika, tj. odjava avtomobila iz registra vozil pred izdanim sklepom o davčni izvršbi, lahko pomembno iz dokaznega vidika.
motenje posesti – motilno dejanje – protipravnost motilnega dejanja – dogovor o načinu uporabe stanovanja
Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
ZPP člen 116, 337, 337/2. ZD člen 163, 165, 205, 205/3.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke vrnitve v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti pravno dejanje – uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi
Ker pritožnik zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ni zamudil pravice do uveljavljanja nujnega deleža, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen.