ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
Sodišče prve stopnje v sodbi zgolj ugotavlja, da gre za situacijo iz 244. člena POZZ, obrazložitev pa ne vsebuje razlogov, ki bi izkazovali, da je šlo pri tožnici za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker sodba nima odločilnih razlogov o dejstvih, ali je osebna zdravnica pravilno postopala in ali je izpolnjen dejanski stan po 244. členu POZZ, je obrazložitev sodbe v tem delu pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti.
nadomestilo za invalidnost – rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve, ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nima pravice do nadomestila za invalidnost.
javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - dokončna odločba - komisija za pritožbe
Četudi komisija za pritožbe iz delovnega razmerja o pritožbi javnega uslužbenca ne odloči v za to predvidenem roku, ima javni uslužbenec pravico zahtevati sodno varstvo v tridesetih dneh od dneva, ko prejme odločitev komisije.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0071413
ZPVAS člen 8. ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 333, 363.
agrarne skupnosti – dedovanje – predmet dedovanja – dopustnost pritožbe
Predmet zapuščine so premoženjske pravice, ki so bile vrnjene. Zato je treba dedovanje izpeljati po določbi drugega odstavka 8. člena ZPVAS. Denarni znesek, v katerega se je premoženje pretvorilo kasneje, ni bil del zapuščine in to tudi ni mogel postati. Velja povsem enako, kot v običajnem zapuščinskem postopku.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v izreku sodbe dodalo mesto vznemirjanja, ni prisodilo nekaj več ali nekaj drugega, kot je zahtevala tožeča stranka.
Sodišče prve stopnje je deloma napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo, da po koncu izvedbe del na vodovodni inštalaciji v svojem stanovanju namesti keramične ploščice. Takšen ukrep namreč ni potreben za to, da bi vznemirjanje prenehalo, tako da zanj v določbi 99. čl. SPZ ni podlage.
ZFPPIPP člen 103, 144, 156. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 9, 10, 11, 12.
prisilna poravnava - nadomestilo upravitelju – predloga prenosa terjatev na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe
Dolžnik je s predlogom prisilne poravnave upnikom ponudil tudi alternativni predlog, da prenesejo terjatve na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe. V kolikor ta možnost obstaja, pa je v predujmu potrebno upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in plačilu novih delnic glede na število vseh predvidoma pravočasno prijavljenih zavarovanih in nezavarovanih terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070178
OZ člen 80. ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1, 458, 458//1.
spor majhne vrednosti – listina v tujem jeziku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec po zaposlitvi
Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.
zadostno število izvodov tožbe – nepopolna tožba – zavrženje tožbe
Tožnik je dolžan vložiti tožbo s prilogami v zadostnem številu izvodov. Če tega ne stori niti v postavljenem roku po sklepu sodišča, čeprav je opozorjen na posledice neupoštevanja tega sklepa, se tožba kot nepopolna zavrže. Sodišče ni dolžno kopirati vlog in prilog stranke zaradi vročanja nasprotni stranki
Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tega tožnica ni niti zatrjevala niti kakorkoli izkazala, se sodišče prve stopnje ni moglo niti smelo ukvarjati z obstojem ali neobstojem razlogov za odpoved pogodbe.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izpisek iz poslovodnih knjig – dejanska podlaga tožbe – sklep o dopolnitvi tožbe – nepopolna tožba
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je enostranska listina, ki lahko vsebuje več terjatev iz različnih dejanskih in pravnih temeljev. Sam izpisek iz poslovnih knjig torej ne vzpostavlja obligacijskega razmerja med strankama, niti sam zase še ne pojasni dejanske podlage terjatve. Izkazuje le, da so določene terjatve zavedene v poslovnih knjigah in da zanje obstajajo knjigovodske listine.
Če tožba ne vsebuje dejstev, ki bi omogočala identifikacijo zahtevka in torej opisa oziroma individualizacijo življenjskega primera, iz katerega izvira v tožbi uveljavljana terjatev, taka tožba ni popolna, saj onemogoča ločitev tega zahtevka od drugih morebitnih zahtevkov.
duševno zdravje – pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – hujša nevarnost za življenje in zdravje – duševna motnja
J. I. je nekritičen do svojega stanja, odklanjal je tudi zdravljenje, kar vse ob poteku njegove duševne motnje, ki se stopnjuje, predstavlja hujšo nevarnost za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa z milejšo obliko zdravljenja ni mogoče odpraviti, kar sta potrdila tako izvedenka kot tudi lečeči zdravnik.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
ZRPPN člen 9, 23, 25, 25/3, 26, 32, 33, 34, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 53, 64. ZPP člen 213, 213/2, 286. ZNP člen 101, 104.
pravična odškodnina za razlaščeno nepremičnino – zmanjšanje odškodnine zaradi zagotovitve drugega primernega stanovanja – drugo primerno stanovanje
Primernosti stanovanja ni mogoče presojati s primerjavo velikosti ali vrednosti dodeljenega stanovanja z velikostjo in vrednostjo razlaščene nepremičnine, ampak je pomembno, ali je dodeljeno stanovanje zadovoljivo rešilo z razlastitvijo nastali stanovanjski problem (stanovanje je bilo dodeljeno v najem in ne v last).
Ker je 30 % zmanjšanje odškodnine po 1. odstavku 42. čl. ZRPPN predvideno zgolj kot možnost, ki se ji razlaščenec lahko odreče, zmanjševanje prisojene odškodnine zaradi dodelitve najemnega stanovanja ni v nasprotju z zahtevo po določitvi pravične odškodnine.