Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
nadomestilo za invalidnost – prijava pri zavodu za zaposlovanje – rok za prijavo – prenehanje delovnega razmerja
Med tožnikom in njegovim delodajalcem je delovno razmerje obstajalo od 20. 5. 2009 dalje in je bil tožnik na podlagi delovnega razmerja od tega dne dalje tudi prijavljen v obvezno zavarovanje. Tožnik dela dejansko ni začel opravljati, temveč je čakal, da ga delodajalec na delo pozove, le-ta pa ga na delo ni pozval, temveč ga je brez njegove vednosti dne 16. 6. 2009 odjavil iz zavarovanja z dnem 31. 5. 2009. Tridesetdnevni rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje, ki je pogoj za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost, je začel teči šele takrat, ko se je tožnik seznanil z odjavo iz zavarovanja, ki je bila vložena šele z dnem 16. 6. 2009. Prijava na zavodu za zaposlovanje dne 1. 7. 2009 je bila zato pravočasna.
Veljavna pravna ureditev ne omogoča, da bi delavcu v delovnem razmerju nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe namesto delodajalca neposredno izplačal toženec. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da mu toženec zaradi insolventnosti delodajalca neposredno izplača nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Tožnik, invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, je bil z dnem 11. 12. 2008 premeščen na drugo delovno mesto, zato mu je toženec s tem dnem priznal pravico do nadomestila za invalidnost. S sodbo, ki je postala izvršljiva dne 11. 11. 2010, je bila tožniku priznana pravica do dela s polovičnim delovnim časom od 1. 1. 2008 dalje, tožencu pa naloženo, da odloči o pravici do delne invalidske pokojnine. Toženec je z izpodbijano odločbo tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 10. 11. 2011, ne da bi hkrati odločil o pravici do delne invalidske pokojnine. Takšna ustavitev izplačevanja je nezakonita, ker tožnik še vedno dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in ker izvršljivost sodbe o priznani pravici do dela v skrajšanem delovnem času ni razlog, da se nadomestilo preneha izplačevati.
motenje posesti – motilno dejanje – protipravnost motilnega dejanja – dogovor o načinu uporabe stanovanja
Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.
začasna odredba – obstoj nevarnosti – likvidnost dolžnika v času oprave izvršbe - ocena gospodarskega stanja dolžnika – blokada transakcijskih računov
Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.
Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve – neizpolnitev dela obveznosti – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarne napake – stvar nima dogovorjenih lastnosti
Ko gre za neizpolnitev dela pogodbene obveznosti, lahko pogodbi zvesta stranka izbira, in sicer lahko zahteva izpolnitev v skladu s pogodbenimi določbami (po prvem odstavku 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi), ali pa neizpolnitev uveljavlja kot stvarno napako.
ZPP člen 116, 337, 337/2. ZD člen 163, 165, 205, 205/3.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke vrnitve v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti pravno dejanje – uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi
Ker pritožnik zaradi izostanka z zapuščinske obravnave ni zamudil pravice do uveljavljanja nujnega deleža, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga neutemeljen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina za strah prisodi le tedaj, če je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje, ali če je trajal dalj časa.
duševno zdravje – pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – hujša nevarnost za življenje in zdravje – duševna motnja
J. I. je nekritičen do svojega stanja, odklanjal je tudi zdravljenje, kar vse ob poteku njegove duševne motnje, ki se stopnjuje, predstavlja hujšo nevarnost za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa z milejšo obliko zdravljenja ni mogoče odpraviti, kar sta potrdila tako izvedenka kot tudi lečeči zdravnik.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izpisek iz poslovodnih knjig – dejanska podlaga tožbe – sklep o dopolnitvi tožbe – nepopolna tožba
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je enostranska listina, ki lahko vsebuje več terjatev iz različnih dejanskih in pravnih temeljev. Sam izpisek iz poslovnih knjig torej ne vzpostavlja obligacijskega razmerja med strankama, niti sam zase še ne pojasni dejanske podlage terjatve. Izkazuje le, da so določene terjatve zavedene v poslovnih knjigah in da zanje obstajajo knjigovodske listine.
Če tožba ne vsebuje dejstev, ki bi omogočala identifikacijo zahtevka in torej opisa oziroma individualizacijo življenjskega primera, iz katerega izvira v tožbi uveljavljana terjatev, taka tožba ni popolna, saj onemogoča ločitev tega zahtevka od drugih morebitnih zahtevkov.
ZIZ člen 16a, 16a/2, 16a/2-2, 17, 40, 40/1, 40/1-1, 40/2.
predlog za izvršbo – identifikacijski podatki o dolžniku in upniku – identiteta strank – identifikacijski znak nepremičnine
Dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo pozabil označiti matično ali davčno številko obeh strank v postopku, predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o izvršbi. Dolžnik niti ni trdil, da ne obstoji identiteta med strankami izvršilnega in pravdnega postopka.
Zgolj dejstvo, da je upnik v označbo nepremičnine vnesel še ID znak nepremičnine, ne spremeni predmeta obveznosti. Pravilna oznaka nepremičnine po ZZK-1 je pomembna le v postopkih, katerih izid je vpis v zemljiško knjigo, kar pa ni primer v postopku izvršbe zaradi izpraznitve in izselitve nepremičnine.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
zadostno število izvodov tožbe – nepopolna tožba – zavrženje tožbe
Tožnik je dolžan vložiti tožbo s prilogami v zadostnem številu izvodov. Če tega ne stori niti v postavljenem roku po sklepu sodišča, čeprav je opozorjen na posledice neupoštevanja tega sklepa, se tožba kot nepopolna zavrže. Sodišče ni dolžno kopirati vlog in prilog stranke zaradi vročanja nasprotni stranki
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070178
OZ člen 80. ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1, 458, 458//1.
spor majhne vrednosti – listina v tujem jeziku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec po zaposlitvi
Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.