nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Tožnik, invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, je bil z dnem 11. 12. 2008 premeščen na drugo delovno mesto, zato mu je toženec s tem dnem priznal pravico do nadomestila za invalidnost. S sodbo, ki je postala izvršljiva dne 11. 11. 2010, je bila tožniku priznana pravica do dela s polovičnim delovnim časom od 1. 1. 2008 dalje, tožencu pa naloženo, da odloči o pravici do delne invalidske pokojnine. Toženec je z izpodbijano odločbo tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 10. 11. 2011, ne da bi hkrati odločil o pravici do delne invalidske pokojnine. Takšna ustavitev izplačevanja je nezakonita, ker tožnik še vedno dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in ker izvršljivost sodbe o priznani pravici do dela v skrajšanem delovnem času ni razlog, da se nadomestilo preneha izplačevati.
Ravnanje invalidskih komisij I. in II. stopnje, ki sta ugotovili, da je pri tožniku podana invalidnost III. kategorije, ni bilo protipravno, saj je bilo mnenje podano na podlagi predložene medicinske in delovne dokumentacije z ustrezno skrbnostjo in skladno z običajnimi pravili stroke, kljub temu da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da pri tožniku ni invalidnosti. Odškodninska odgovornost toženca za škodo, ki je nastala tožniku s tem, ko mu je zaradi invalidnosti prenehalo delovno razmerje (odločbe o invalidnosti so bile kasneje odpravljene), ni podana.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
V položaju, ko je zapis služnosti sam po sebi večpomenski, se lastnik na vpis služnosti v zemljiško knjigo pač ne more zanesti. Ker tožena stranka sama ni bila sklenitelj dogovora, ni niti mogla vedeti, na kaj so stranke sodne poravnave s samo poravnavo zares mislile. V takšnem posebnem primeru nosi lastnik zemljiške parcele breme iskanja obvestil (informacij) o tem, kaj so pogodbene stranke resnično hotele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070178
OZ člen 80. ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1, 458, 458//1.
spor majhne vrednosti – listina v tujem jeziku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec po zaposlitvi
Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
S tem, ko je sodišče prve stopnje v izreku sodbe dodalo mesto vznemirjanja, ni prisodilo nekaj več ali nekaj drugega, kot je zahtevala tožeča stranka.
Sodišče prve stopnje je deloma napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo, da po koncu izvedbe del na vodovodni inštalaciji v svojem stanovanju namesti keramične ploščice. Takšen ukrep namreč ni potreben za to, da bi vznemirjanje prenehalo, tako da zanj v določbi 99. čl. SPZ ni podlage.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tega tožnica ni niti zatrjevala niti kakorkoli izkazala, se sodišče prve stopnje ni moglo niti smelo ukvarjati z obstojem ali neobstojem razlogov za odpoved pogodbe.
ZFPPIPP člen 103, 144, 156. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 9, 10, 11, 12.
prisilna poravnava - nadomestilo upravitelju – predloga prenosa terjatev na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe
Dolžnik je s predlogom prisilne poravnave upnikom ponudil tudi alternativni predlog, da prenesejo terjatve na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe. V kolikor ta možnost obstaja, pa je v predujmu potrebno upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o vpisu in plačilu novih delnic glede na število vseh predvidoma pravočasno prijavljenih zavarovanih in nezavarovanih terjatev.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
nepopolna vloga -predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov – zavrženje vloge
Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.
učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve – neizpolnitev dela obveznosti – odgovornost prodajalca za stvarne napake – stvarne napake – stvar nima dogovorjenih lastnosti
Ko gre za neizpolnitev dela pogodbene obveznosti, lahko pogodbi zvesta stranka izbira, in sicer lahko zahteva izpolnitev v skladu s pogodbenimi določbami (po prvem odstavku 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi), ali pa neizpolnitev uveljavlja kot stvarno napako.
ZRPPN člen 9, 23, 25, 25/3, 26, 32, 33, 34, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 53, 64. ZPP člen 213, 213/2, 286. ZNP člen 101, 104.
pravična odškodnina za razlaščeno nepremičnino – zmanjšanje odškodnine zaradi zagotovitve drugega primernega stanovanja – drugo primerno stanovanje
Primernosti stanovanja ni mogoče presojati s primerjavo velikosti ali vrednosti dodeljenega stanovanja z velikostjo in vrednostjo razlaščene nepremičnine, ampak je pomembno, ali je dodeljeno stanovanje zadovoljivo rešilo z razlastitvijo nastali stanovanjski problem (stanovanje je bilo dodeljeno v najem in ne v last).
Ker je 30 % zmanjšanje odškodnine po 1. odstavku 42. čl. ZRPPN predvideno zgolj kot možnost, ki se ji razlaščenec lahko odreče, zmanjševanje prisojene odškodnine zaradi dodelitve najemnega stanovanja ni v nasprotju z zahtevo po določitvi pravične odškodnine.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.