terjatev iz delovnega razmerja - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Ker tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov za navedbe, da so plačilne liste ponarejene, sodišče prve stopnje dejanskega stanja s tem v zvezi utemeljeno ni ugotavljalo, ampak je predložene plačilne liste upoštevalo in tožnici prisodilo neizplačane prejemke iz delovnega razmerja.
URS člen 2, 50. ZPIZ-1 člen 2, 2/1, 3, 3/3, 49, 49/1, 49/2, 49/3.
starostna pokojnina – najvišja pokojninska osnova
Ker je tožnikova starostna pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, presegla starostno pokojnino, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove iz prvega odstavka 49. člena ZPIZ-1, je toženec pri odmeri starostne pokojnine utemeljeno upošteval zakonsko določeno najvišjo pokojninsko osnovo.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 143, 143/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Tožnica s tem, ko je telefonsko številko, s katero je razpolagal delodajalec, uporabila z namenom, da pokliče stranko in se ji opraviči, ni storila kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi imela znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Zaradi tega dejanja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 je utemeljen v celoti, čeprav je tožnik na podlagi spremembe delodajalca delal pri toženi stranki v tem letu šele od 1. 6. 2010 dalje, ker tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa.
ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
Tožnik in toženec sta sklenila poravnavo, s katero sta se dogovorila o obstoju dolga iz naslova neupravičeno prejetih štipendij in načinu vračila. Ker toženec štipendij, kot je bilo dogovorjeno s poravnavo, ni vrnil tožniku, njihovo povračilo tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZPP člen 116, 116/1. ZOdv člen 1, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike pravilo 16, 31.
družinska pokojnina – vrnitev v prejšnje stanje – selitev odvetniške pisarne – napaka odvetnika
Selitev pisarne tožničine pooblaščene odvetnice ni upravičen razlog za zamudo roka za vložitev revizije. Sodišče prve stopnje je zato tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Tožnica, ki ni zmožna sama razrezati že pripravljene hrane, se ne more hraniti samostojno. Zato je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
Veljavna pravna ureditev ne omogoča, da bi delavcu v delovnem razmerju nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe namesto delodajalca neposredno izplačal toženec. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da mu toženec zaradi insolventnosti delodajalca neposredno izplača nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni.
javni uslužbenec - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - dokončna odločba - komisija za pritožbe
Četudi komisija za pritožbe iz delovnega razmerja o pritožbi javnega uslužbenca ne odloči v za to predvidenem roku, ima javni uslužbenec pravico zahtevati sodno varstvo v tridesetih dneh od dneva, ko prejme odločitev komisije.
plača - nadomestilo plače - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pritožbena novota
Tožnica je toženi stranki kot svojemu delodajalcu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva, ni mogla izkoristiti letnega dopusta, je preuranjen. Tožnica je predhodno opozorila delodajalca, da bo podala odpoved, kar kaže na to, da je najmanj tedaj vedela, kdaj ji bo delovno razmerje prenehalo. V vmesnem času bi lahko koristila letni dopust, če niso bili podani kakšni drugi objektivni razlogi, ki bi ji koriščenje preprečevali.
dodatek za pomoč in postrežbo – stroški postopka – uspeh v sporu – nagrada odvetnika
Vrednosti spornega predmeta v sporu zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, to je za opravljanje vseh osnovnih življenjih potreb, se ne da določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, zato v skladu z 2. odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi znaša 3.500,00 EUR.
Sodišče prve stopnje v sodbi zgolj ugotavlja, da gre za situacijo iz 244. člena POZZ, obrazložitev pa ne vsebuje razlogov, ki bi izkazovali, da je šlo pri tožnici za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker sodba nima odločilnih razlogov o dejstvih, ali je osebna zdravnica pravilno postopala in ali je izpolnjen dejanski stan po 244. členu POZZ, je obrazložitev sodbe v tem delu pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti.
nadomestilo za invalidnost – rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve, ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nima pravice do nadomestila za invalidnost.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato nanjo ta niti ni mogla odgovoriti. Ker je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi ta, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve, ta pogoj torej ne more biti izpolnjen, saj tožba toženi stranki niti ni bila vročena.
ZDR člen 130, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov za leti 2008 in 2009 člen 19.
povračilo stroškov v zvezi z delom - prevoz na delo in z dela - službeno potovanje - regres za letni dopust
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je višino povračila stroškov za službeno potovanje uredila s svojim splošnim aktom. Kljub temu je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali na službenem potovanju v tujini, v višini, kot jo določa veljavna kolektivna pogodba oz. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, na katero kolektivna pogodba napotuje.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Tožnik, invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, je bil z dnem 11. 12. 2008 premeščen na drugo delovno mesto, zato mu je toženec s tem dnem priznal pravico do nadomestila za invalidnost. S sodbo, ki je postala izvršljiva dne 11. 11. 2010, je bila tožniku priznana pravica do dela s polovičnim delovnim časom od 1. 1. 2008 dalje, tožencu pa naloženo, da odloči o pravici do delne invalidske pokojnine. Toženec je z izpodbijano odločbo tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 10. 11. 2011, ne da bi hkrati odločil o pravici do delne invalidske pokojnine. Takšna ustavitev izplačevanja je nezakonita, ker tožnik še vedno dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in ker izvršljivost sodbe o priznani pravici do dela v skrajšanem delovnem času ni razlog, da se nadomestilo preneha izplačevati.
SPZ člen 268. ZNP člen 122, 122/1, 123, 128, 128/, 130. ZZZDR člen 12, 47, 49, 61, 61/2.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – zunajzakonska skupnost - fizična delitev – civilna delitev
Delitev stvari in skupnega premoženja pa se prvenstveno opravi v nepravdnem postopku, pri čemer si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Le če fizična delitev stvari v sorazmerju s solastniškimi deleži ni mogoča, se ta v skladu s 122. in 123. členom ZNP korigira s civilno delitvijo (izplačilom razlike v vrednosti), v posebej določenih primerih pa civilna delitev fizično v celoti nadomesti (izplačilo vrednosti deležev po enem solastniku oz. prodaja stvari in razdelitev izkupička). Sodna praksa sicer ne izključuje možnosti uveljavljanja zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in morebitne napotitve na pravdo), seveda le, če to opravičujejo posebne okoliščine.