URS člen 22. 23. ZPP člen 151, 151/1, 154, 155. ZDPra člen 14.
stroški postopka – potrebni stroški – stroški predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – uspeh strank
Nobene zakonske podlage ni za to, da se stroške postopka, ki so nastali do odločitve z vmesno sodbo in stroške, ki so nastali kasneje, ločeno obravnava in za vsak del ločeno ugotavlja uspeh strank.
Predhoden postopek po 14. členu ZDPra ni procesna predpostavka, vendar pa stroškom, ki nastanejo, če se ga stranka posluži in s tem odpre možnost za mirno rešitev spora, ni mogoče odrekati potrebnosti.
Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – pritožba zoper sklep s pozivom na dopolnitev vloge - brezposelnost
Sodišče je utemeljeno tožničino pritožbo zoper sklep s pozivom na predložitev izjave iz 12. člena ZST-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Brezposelnost sama po sebi še ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - kumulacija predlogov za zmanjšanje plačila sodne takse - odložitev taksne obveznosti
Ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tako obstoj pogojev za oprostitev plačila sodne takse kot tudi obstoj pogojev za odlog plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse, saj je podlaga za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ugotovitev, da s (takojšnjim) plačilo sodne takse sredstva, s katerimi se prosilec z družinskimi člani preživlja, ne bi bila občutno zmanjšana.
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest – zmota glede rezultata
Ker se je obdolženec seznanil z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom, ki je bil izpisan na zaslonu elektronskega alkotesta s številkami velikimi okoli 1 cm, ni nobenega dvoma, da je obdolženec videl pravi rezultat, prav tako pa je bil premalo skrben pri podpisovanju zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, na katerem je prav tako bil izpisan isti rezultat. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe v zagovoru, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom podpisal zato, ker je bil v zmoti glede rezultata, kot neprepričljive.
vknjižba pravice – vknjižba izbrisa pravice odpovedi odtujitve in obremenitve
Ob vpisu sklepa o dedovanju po pok. B.D. bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZZK-1 pri njenem solastninskem deležu izbrisati vknjiženo pravico, ker je šlo za novo solastnico nepremičnine, na podlagi drugega odstavka 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa zavezuje ta pravica le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je ugotovilo, da je pod opr. št. Dn 2 bil že vpisan sklep o dedovanju po pok. B.D., je zato v skladu z določbo 4. odst. 47. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti izbrisalo pravico, ki bi jo sicer moralo izbrisati že hkrati, ko je vpisovalo novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. Ni pa to ovira, da tega vpisa, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ne bi opravilo tudi naknadno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003172
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/3, 22/8. ZP-1G člen 12, 12/2.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja – čas storitve prekrška – milejši predpis
Ker je storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil 3.7.2010, bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljala do 13.3.2011, saj je ta določala, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo do enega leta, sprememba te določbe z novelo ZP-1G pa za storilca ni milejša, da bi bilo mogoče uporabiti določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – fikcija umika predloga – zdravstveni razlogi
S fikcijo umika predloga za nadomestitev globe se sankcionira nesodelovanje storilca v postopku določitve konkretnega predloga naloge in organizacije, pri kateri bi storilec opravil dela v splošno korist, česar pa storilcu v konkretni zadevi na podlagi dosedanjega procesnega stanja (še) ni mogoče očitati.
enak identifikacijski znak nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in v zemljiški knjigi – parcelacija nepremičnine – izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo – različne parcelne številke – izpolnjeni pogoji za vpis
1. Prvi odstavek 31. člena ZZK-1 določa, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Pravnomočna sodba je naložila nasprotni udeleženki toženki, da mora ponovno vzpostaviti samostojno parcelno številko 823/6. Predlagateljica tožnica je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kot listine: pravnomočno sodbo, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico na parc. št. 823/6 in odločbo GURS, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica (toženka) uredila parcelacijo parc. 823/7 in sta nastali iz te parcele dve novi parceli s parc. št. 823/8 in 823/9.
2. Pri ponovni vzpostavitvi samostojne parcele, kot nasprotni udeleženki nalaga pravnomočna sodba, zaradi določbe 3. odst. 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin geodetska uprava ni smela dodeliti tej parceli isto številko, kot jo je imela pred združitvijo leta 2006. Po določbi 3. odst. 18. člena ZEN se enkrat ukinjena parcelna številka ne sme znova uporabiti. Pravilo o istem identifikacijskem znaku je v konkretnem primeru treba razlagati tako, da je predlagateljica dolžna izkazati identiteto med (ukinjeno) parc. št. 823/6, ki jo vsebuje pravnomočna sodba in novo nastalo parc. štev., ki je določena zaradi izvedbe vpisa po pravnomočni sodbi v zemljiški knjigi.
oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – preverba navedb v izjavi o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava, zato sodišče predloga ne more zavreči, temveč ga mora vsebinsko obravnavati. Če je prvostopenjsko sodišče dvomilo v resničnost navedb predlagateljice, podane v izjavi o premoženjskem stanju, da prejema pokojnino v višini 434,23 EUR, jih mora, skladno skladno z določilom četrtega odstavka 12. člena ZST-1, po uradni dolžnosti samo preverit in le v primeru, če ne more pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti sama stranka.
pogodba o leasingu – posredni leasing – uporaba pravil o prodaji na obroke – odkupna opcija – plačilo zadnjega obroka – prodaja kot bistveni del posla – uporaba pravil Zakona o potrošniških kreditih
Za presojo, ali bi moralo sodišče v tej zadevi uporabiti tudi pravila o prodaji na obroke, ni odločilno zgolj vprašanje dogovorjenega odkupa, ampak tudi vprašanje, ali je bila prodaja bistven del posla, ki sta ga sklenili pogodbeni stranki. Ni sporno, da je toženec sam izbral dobavitelja in vozilo in mu je tožeča stranka kot leasingodajalec zagotovila le financiranje tega nakupa. Med pravdnima strankama je bil torej sklenjen indirektni (posredni) leasing, zato je pogodbo treba presojati glede tistih okoliščin, ki niso posebej dogovorjene med pogodbenima strankama v pogodbi in splošnih pogojih in glede veljavnosti (ničnosti) splošnih pogojev, upoštevaje pravila Zakona o potrošniških kreditih (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ne pravila 5. poglavja Zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja prodajo na obroke. Bistveno je dejstvo, da je leasingodajalec svoja sredstva v tem primeru angažiral izključno na iniciativo leasingojemalca.
ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
SPZ člen 268. ZNP člen 122, 122/1, 123, 128, 128/, 130. ZZZDR člen 12, 47, 49, 61, 61/2.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – zunajzakonska skupnost - fizična delitev – civilna delitev
Delitev stvari in skupnega premoženja pa se prvenstveno opravi v nepravdnem postopku, pri čemer si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Le če fizična delitev stvari v sorazmerju s solastniškimi deleži ni mogoča, se ta v skladu s 122. in 123. členom ZNP korigira s civilno delitvijo (izplačilom razlike v vrednosti), v posebej določenih primerih pa civilna delitev fizično v celoti nadomesti (izplačilo vrednosti deležev po enem solastniku oz. prodaja stvari in razdelitev izkupička). Sodna praksa sicer ne izključuje možnosti uveljavljanja zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in morebitne napotitve na pravdo), seveda le, če to opravičujejo posebne okoliščine.
Tožnik in toženec sta sklenila poravnavo, s katero sta se dogovorila o obstoju dolga iz naslova neupravičeno prejetih štipendij in načinu vračila. Ker toženec štipendij, kot je bilo dogovorjeno s poravnavo, ni vrnil tožniku, njihovo povračilo tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Odločba toženca z dne 8. 5. 2009 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 31. 10. 2008, ker je s 1. 11. 2008 postal uživalec starostne pokojnine, je postala pravnomočna, zato tožnik po 31. 10. 2008 ni bil več upravičen do tega nadomestila in je po tem datumu izplačane zneske nadomestila prejel neupravičeno in brez pravne podlage. Neupravičeno izplačane zneske nadomestila je tožnik dolžan vrniti tožencu.
Ravnanje invalidskih komisij I. in II. stopnje, ki sta ugotovili, da je pri tožniku podana invalidnost III. kategorije, ni bilo protipravno, saj je bilo mnenje podano na podlagi predložene medicinske in delovne dokumentacije z ustrezno skrbnostjo in skladno z običajnimi pravili stroke, kljub temu da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da pri tožniku ni invalidnosti. Odškodninska odgovornost toženca za škodo, ki je nastala tožniku s tem, ko mu je zaradi invalidnosti prenehalo delovno razmerje (odločbe o invalidnosti so bile kasneje odpravljene), ni podana.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, tožba še ni bila vročena toženi stranki, zato nanjo ta niti ni mogla odgovoriti. Ker je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi ta, da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve, ta pogoj torej ne more biti izpolnjen, saj tožba toženi stranki niti ni bila vročena.
Glede 15 dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje, po tem, ko mu je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, nobena določba ZPP za računanje tega roka ne določa izjeme. Zato ob upoštevanju četrtega odstavka 111. čl. ZPP ta rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan tega roka sobota, nedelja ali drug dela prost dan.
Tožniku, ki je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine dopolnil v času veljavnosti ZPIZ-1, ko je bila tudi vložena zahteva za priznanje te pravice, se pokojnina odmeri na podlagi najugodnejšega 18-letnega zaporedja mesečnega povprečja plač, kot je določeno v ZPIZ-1, in ne, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, na podlagi 10-letnega zaporedja mesečnega povprečja plač, ki so najugodnejša, kot je bilo urejeno v prej veljavnem ZPIZ.