osebni stečaj – odpust obveznosti – pritožbene novote – časovne meje pravnomočnosti
Pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze se nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0070202
OZ člen 250, 619, 654, 659. ZPP člen 214, 214/5, 227, 227/5, 286, 286/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 44, 46, 57, 63, 64, 65. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 2, 2/2, 3, 3/1, 9, 9/2.
gradbena pogodba - zamuda pri izvajanju del - podaljšanje roka za izvedbo del - podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - gradbeni dnevnik - splošno znano dejstvo - uzance
Cena po Pogodbi je bila določena s klavzulo „ključ v roke“. Že glede na vsebino takega dogovora ni mogoče slediti trditvi tožene stranke, da so osnova za obračun del podatki iz knjige obračunskih izmer.
Gradbeni dnevnik bi morala voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec del, ne pa tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec. Okoliščina, da investitor nima shranjenega gradbenega dnevnika, ne predstavlja pravno relevantnega dejstva v tem sporu med izvajalcem in podizvajalcem.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - kumulacija predlogov za zmanjšanje plačila sodne takse - odložitev taksne obveznosti
Ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tako obstoj pogojev za oprostitev plačila sodne takse kot tudi obstoj pogojev za odlog plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse, saj je podlaga za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ugotovitev, da s (takojšnjim) plačilo sodne takse sredstva, s katerimi se prosilec z družinskimi člani preživlja, ne bi bila občutno zmanjšana.
vknjižba pravice – vknjižba izbrisa pravice odpovedi odtujitve in obremenitve
Ob vpisu sklepa o dedovanju po pok. B.D. bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZZK-1 pri njenem solastninskem deležu izbrisati vknjiženo pravico, ker je šlo za novo solastnico nepremičnine, na podlagi drugega odstavka 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa zavezuje ta pravica le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je ugotovilo, da je pod opr. št. Dn 2 bil že vpisan sklep o dedovanju po pok. B.D., je zato v skladu z določbo 4. odst. 47. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti izbrisalo pravico, ki bi jo sicer moralo izbrisati že hkrati, ko je vpisovalo novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. Ni pa to ovira, da tega vpisa, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ne bi opravilo tudi naknadno.
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest – zmota glede rezultata
Ker se je obdolženec seznanil z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom, ki je bil izpisan na zaslonu elektronskega alkotesta s številkami velikimi okoli 1 cm, ni nobenega dvoma, da je obdolženec videl pravi rezultat, prav tako pa je bil premalo skrben pri podpisovanju zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, na katerem je prav tako bil izpisan isti rezultat. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe v zagovoru, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom podpisal zato, ker je bil v zmoti glede rezultata, kot neprepričljive.
pogodba o leasingu – posredni leasing – uporaba pravil o prodaji na obroke – odkupna opcija – plačilo zadnjega obroka – prodaja kot bistveni del posla – uporaba pravil Zakona o potrošniških kreditih
Za presojo, ali bi moralo sodišče v tej zadevi uporabiti tudi pravila o prodaji na obroke, ni odločilno zgolj vprašanje dogovorjenega odkupa, ampak tudi vprašanje, ali je bila prodaja bistven del posla, ki sta ga sklenili pogodbeni stranki. Ni sporno, da je toženec sam izbral dobavitelja in vozilo in mu je tožeča stranka kot leasingodajalec zagotovila le financiranje tega nakupa. Med pravdnima strankama je bil torej sklenjen indirektni (posredni) leasing, zato je pogodbo treba presojati glede tistih okoliščin, ki niso posebej dogovorjene med pogodbenima strankama v pogodbi in splošnih pogojih in glede veljavnosti (ničnosti) splošnih pogojev, upoštevaje pravila Zakona o potrošniških kreditih (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ne pravila 5. poglavja Zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja prodajo na obroke. Bistveno je dejstvo, da je leasingodajalec svoja sredstva v tem primeru angažiral izključno na iniciativo leasingojemalca.
oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – preverba navedb v izjavi o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava, zato sodišče predloga ne more zavreči, temveč ga mora vsebinsko obravnavati. Če je prvostopenjsko sodišče dvomilo v resničnost navedb predlagateljice, podane v izjavi o premoženjskem stanju, da prejema pokojnino v višini 434,23 EUR, jih mora, skladno skladno z določilom četrtega odstavka 12. člena ZST-1, po uradni dolžnosti samo preverit in le v primeru, če ne more pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti sama stranka.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – fikcija umika predloga – zdravstveni razlogi
S fikcijo umika predloga za nadomestitev globe se sankcionira nesodelovanje storilca v postopku določitve konkretnega predloga naloge in organizacije, pri kateri bi storilec opravil dela v splošno korist, česar pa storilcu v konkretni zadevi na podlagi dosedanjega procesnega stanja (še) ni mogoče očitati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003172
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/3, 22/8. ZP-1G člen 12, 12/2.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja – čas storitve prekrška – milejši predpis
Ker je storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil 3.7.2010, bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljala do 13.3.2011, saj je ta določala, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo do enega leta, sprememba te določbe z novelo ZP-1G pa za storilca ni milejša, da bi bilo mogoče uporabiti določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1.
enak identifikacijski znak nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in v zemljiški knjigi – parcelacija nepremičnine – izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo – različne parcelne številke – izpolnjeni pogoji za vpis
1. Prvi odstavek 31. člena ZZK-1 določa, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Pravnomočna sodba je naložila nasprotni udeleženki toženki, da mora ponovno vzpostaviti samostojno parcelno številko 823/6. Predlagateljica tožnica je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kot listine: pravnomočno sodbo, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico na parc. št. 823/6 in odločbo GURS, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica (toženka) uredila parcelacijo parc. 823/7 in sta nastali iz te parcele dve novi parceli s parc. št. 823/8 in 823/9.
2. Pri ponovni vzpostavitvi samostojne parcele, kot nasprotni udeleženki nalaga pravnomočna sodba, zaradi določbe 3. odst. 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin geodetska uprava ni smela dodeliti tej parceli isto številko, kot jo je imela pred združitvijo leta 2006. Po določbi 3. odst. 18. člena ZEN se enkrat ukinjena parcelna številka ne sme znova uporabiti. Pravilo o istem identifikacijskem znaku je v konkretnem primeru treba razlagati tako, da je predlagateljica dolžna izkazati identiteto med (ukinjeno) parc. št. 823/6, ki jo vsebuje pravnomočna sodba in novo nastalo parc. štev., ki je določena zaradi izvedbe vpisa po pravnomočni sodbi v zemljiški knjigi.
ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Tožnik, invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, je bil z dnem 11. 12. 2008 premeščen na drugo delovno mesto, zato mu je toženec s tem dnem priznal pravico do nadomestila za invalidnost. S sodbo, ki je postala izvršljiva dne 11. 11. 2010, je bila tožniku priznana pravica do dela s polovičnim delovnim časom od 1. 1. 2008 dalje, tožencu pa naloženo, da odloči o pravici do delne invalidske pokojnine. Toženec je z izpodbijano odločbo tožniku ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost z dnem 10. 11. 2011, ne da bi hkrati odločil o pravici do delne invalidske pokojnine. Takšna ustavitev izplačevanja je nezakonita, ker tožnik še vedno dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in ker izvršljivost sodbe o priznani pravici do dela v skrajšanem delovnem času ni razlog, da se nadomestilo preneha izplačevati.
plača - nadomestilo plače - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pritožbena novota
Tožnica je toženi stranki kot svojemu delodajalcu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva, ni mogla izkoristiti letnega dopusta, je preuranjen. Tožnica je predhodno opozorila delodajalca, da bo podala odpoved, kar kaže na to, da je najmanj tedaj vedela, kdaj ji bo delovno razmerje prenehalo. V vmesnem času bi lahko koristila letni dopust, če niso bili podani kakšni drugi objektivni razlogi, ki bi ji koriščenje preprečevali.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
dodatek za pomoč in postrežbo – stroški postopka – uspeh v sporu – nagrada odvetnika
Vrednosti spornega predmeta v sporu zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, to je za opravljanje vseh osnovnih življenjih potreb, se ne da določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, zato v skladu z 2. odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi znaša 3.500,00 EUR.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 143, 143/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov
Tožnica s tem, ko je telefonsko številko, s katero je razpolagal delodajalec, uporabila z namenom, da pokliče stranko in se ji opraviči, ni storila kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi imela znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Zaradi tega dejanja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
ZPP člen 116, 116/1. ZOdv člen 1, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike pravilo 16, 31.
družinska pokojnina – vrnitev v prejšnje stanje – selitev odvetniške pisarne – napaka odvetnika
Selitev pisarne tožničine pooblaščene odvetnice ni upravičen razlog za zamudo roka za vložitev revizije. Sodišče prve stopnje je zato tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
Odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov (uredbe) z zakoni ne spada v sodno pristojnost (ampak v pristojnost Ustavnega sodišča RS), zato se tovrsten predlog v kolektivnem delovnem sporu zavrže.