nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ne zadošča, da delodajalec pripravi navodila za varno delo in vedenje na delovnem mestu v primeru motenj, ampak mora delavce s temi navodili seznaniti. V nasprotnem primeru delodajalec za škodo, ki jo delavec utrpi, ker se odprave motenj loti na nepravilen način, krivdno odgovarja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasnost odpovedi – subjektivni rok – prekluzivni rok
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 88. člena ZDR), zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka ni več dovoljena, ker je pravica ugasnila, rok pa ima naravo prekluzivnega roka, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
regres za letni dopust – odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje za odločitev o vtoževanem zahtevku iz naslova plačila regresa za letni dopust in plačila nadomestila za neizrabljen letni dopust ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja, ker ni ugotovilo, ali je tožnik sorazmerni del regresa pri prejšnjem delodajalcu že prejel. Prav tako ni razčistilo, ali je pri prejšnjem delodajalcu pridobil pravico do sorazmernega dela dopusta ter, ali je zoper odločitev o trajanju dopusta ugovarjal. Pomembno pa je tudi, ali je tožnik izrabo dopusta sploh uveljavljal. V zakonodaji namreč ni podlage, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust. Če izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0070204
ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 269.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – stranka v postopku – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija
Sodišče prve stopnje je toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
vpis lastninske pravice na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja - potrebnost potrdila o namenski rabi - promet z nepremičninami - posadna listina
Listina, s katero predlagateljica utemeljuje svoj zemljiškoknjižni predlog za vpis, je sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja, katerega sta že predhodno na originaren način pridobila oba zakonca skupaj in je sklenjen na podlagi 58. člena ZZZDR. V obravnavanem primeru zato ne gre za promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1, niti ne gre za posadno listino.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pritožbene novote – časovne meje pravnomočnosti
Pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze se nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0070202
OZ člen 250, 619, 654, 659. ZPP člen 214, 214/5, 227, 227/5, 286, 286/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 44, 46, 57, 63, 64, 65. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 2, 2/2, 3, 3/1, 9, 9/2.
gradbena pogodba - zamuda pri izvajanju del - podaljšanje roka za izvedbo del - podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - gradbeni dnevnik - splošno znano dejstvo - uzance
Cena po Pogodbi je bila določena s klavzulo „ključ v roke“. Že glede na vsebino takega dogovora ni mogoče slediti trditvi tožene stranke, da so osnova za obračun del podatki iz knjige obračunskih izmer.
Gradbeni dnevnik bi morala voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec del, ne pa tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec. Okoliščina, da investitor nima shranjenega gradbenega dnevnika, ne predstavlja pravno relevantnega dejstva v tem sporu med izvajalcem in podizvajalcem.
URS člen 22. 23. ZPP člen 151, 151/1, 154, 155. ZDPra člen 14.
stroški postopka – potrebni stroški – stroški predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – uspeh strank
Nobene zakonske podlage ni za to, da se stroške postopka, ki so nastali do odločitve z vmesno sodbo in stroške, ki so nastali kasneje, ločeno obravnava in za vsak del ločeno ugotavlja uspeh strank.
Predhoden postopek po 14. členu ZDPra ni procesna predpostavka, vendar pa stroškom, ki nastanejo, če se ga stranka posluži in s tem odpre možnost za mirno rešitev spora, ni mogoče odrekati potrebnosti.
Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno pritožbeni razlogi – dokaz z izvedencem – dokazno breme
Sodišče je imelo na razpolago obračune obeh pravdnih strank, ki niso bili skladni, pri čemer je tožeča stranka neskladnost obračunov pojasnjevala s toženkinim posredovanjem nepopolnih podatkov. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže pravilnost in strokovnost opravljenega in toženi stranki zaračunanega dela. Presoje tega dejstva prvostopenjsko sodišče ni moglo opraviti brez izvedenca računovodske stroke, torej je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti pogoje za izvedbo tega dokaza.
izbris stavbne pravice pri eni izmed nepremičnin, pri kateri je bila ustanovljena – sprememba lastniškega stanja pri eni izmed nepremičnin – sprememba vsebine stavbne pravice
Sprememba vsebine stavbne pravice se lahko doseže tako, da se zahteva izbris veljavne stavbne pravice in vknjižbo nove.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili – kazen zapora – varnostni ukrep odvzem predmetov – stroški postopka – hišna preiskava – odredba preiskovalnega sodnika – obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum – uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja – zapisnik o hišni preiskavi – zavrnitev dokaznih prdlogov – izvršitvena ravnanja – zaslišanje priče – kazenska sankcija – olajševalne okoliščine – obrazloženost pritožbe – stroški pritožbe – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neobrazloženost odredbe o hišni preiskavi po sebi ne pomeni, da je bil zapisnik o tem dejanju pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne, da se za to sodba nanj in na ostale dokaze po določbah Zakona o kazenskem postopku ne bi smela opreti.
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6, 125.c, 125.c/1, 125.c/1-1, 125.c/1-2.
dovoljenost pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi, ki določa obvezno elektronsko vlaganje pisanj, vložil pritožbo pisno. Predlagatelj ne spada med osebe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 125.c člena ZZK-1.
oprostitev plačila sodne takse – finančno in likvidnostno stanje – bilančni dobiček
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zaradi česar pritožbeno navajanje, da gre za fakturirano in ne plačano realizacijo, ni utemeljeno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – pritožba zoper sklep s pozivom na dopolnitev vloge - brezposelnost
Sodišče je utemeljeno tožničino pritožbo zoper sklep s pozivom na predložitev izjave iz 12. člena ZST-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Brezposelnost sama po sebi še ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072470
OZ člen 196, 197, 199. ZOR člen 149. SZ člen 28, 31, 31/1. ZPP člen 285.
upravnik – pogodba o upravljanju – soglasje lastnikov – obratovalni stroški in stroški upravljanja – gestija – verzija – pogodba v korist tretjega
Bistveno je, da upravnik predstavi ključ natančno za vsak strošek posebej in opredeli njegovo podlago.
Res je, da ni naloga sodišča, da samo pregleduje listine in ugotavlja, kako je tožeča stranka prišla do posameznega zneska. Vendar pa tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je navedla zadostno trditveno podlago za preizkus višine vtoževanega zneska. Pomembno je, da je na podlagi podanih trditev s predloženimi dokazi mogoče preveriti vtoževano višino tožbenega zahtevka.Ni pa treba, da tožeča stranka vsako stroškovno postavko posebej tudi opisno obrazloži, če vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije, ob čemer je način branja te dokumentacije zelo natančno pojasnjen.
ZZK-1 člen 30, 37, 40, 40/1-4, 40/1-5, 146. ZD člen 215, 215/3.
zemljiškoknjižni vpis na podlagi sodbe - potrdilo o plačilu prometnega davka - davek na promet nepremičnin
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno predložiti tudi potrdilo o plačilu prometnega davka, ki ga sicer predvideva 37. člen ZZK-1.
S specialno ureditvijo zastaranja ter opisanim namenom ni združljivo stališče pritožnika, da je končni obseg škode lahko znan šele po izteku predpisanega obdobja prepovedi konkurence. Tožeča stranka bi glede na njej znan obseg lastnega poslovanja s posameznimi strankami ter vednost o konkretno prevzetih poslih lahko izgubljeni dobiček izračunala že pred iztekom obdobja, za katerega je veljala prepoved konkurence.
Ker so stranke odšle k tožencu zato, ker so bile z delom tožeče stranke nezadovoljne, o dejanju v nasprotju z dobrimi običaji ne moremo govoriti.