ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c, 49.č, 52. ZObr člen 98.f.
javni uslužbenec - vojak - prevedba plače - nov plačni sistem - dokončna odločba
Prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 se opravi glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost) oz. zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je določena plača.
delitev solastnine – napotitev na pravdo – dejanska uporaba nepremičnine – način delitve
Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.
zmanjšana vrednost nepremičnine – odškodnina za neuporabo – izgubljena korist - zakonske zamudne obresti
za ugotavljanje izgubljene koristi se je kot objekt primerjave v praksi uveljavila najemnina, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržila oškodovana stranka. Pravilno (in to z vidika izravnalne pravičnosti in ne z vidika „nekih formalizmov“) je tudi, da se od takšnega zneska odštejejo stroški, ki bi jih oškodovanec imel, če bi nepremičnino uporabljal (bodisi neposredno bodisi posredno, če bi jo z oddajanjem zgolj ekonomsko črpal).
V pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka, češ da je denacionalizirana nepremičnina v času zaplembe izgubila vrednost.
Obresti za odškodnino po 72. člen ZDen tečejo od zamude dalje. Če ni drugega oprijemljivega dejstva, ta nastopi z vložitvijo tožbe.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
odločanje o izvedbi predlaganih dokazov – obrazložitev odločitev o izvedbi dokazov
Odločitev, da se predlagani dokazi izvedejo, ne terja kakšne posebne argumentacije, saj že sama izvedba predlaganih dokazov kaže, da jih sodišče šteje za primerne za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Stranka lahko graja verodostojnost predlaganih dokazov, njihove izvedbe pa ne more preprečiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasnost odpovedi – subjektivni rok – prekluzivni rok
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 88. člena ZDR), zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka ni več dovoljena, ker je pravica ugasnila, rok pa ima naravo prekluzivnega roka, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan kredit, tožnici ni izplačala odškodnine zaradi nevrnjenega kredita, zato o prehodu terjatve in s tem o spremembi upnika ni mogoče govoriti. Plačilo, ki ga je toženka opravila v korist zavarovalnice (četudi v prepričanju, da plačuje svoj dolg po predmetni kreditni pogodbi), nima vpliva na terjatev, ki jo vtožuje tožnica v tem postopku.
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
Sodišče je predlog za delitev solastniškega deleža na nepremičnini zavrnilo zato, ker ne gre za skupno premoženje udeležencev. Ker je o predlogu meritorno odločilo, s tem nastalih stroškov postopka po ZNP predlagateljica ni dolžna nositi.
Predlog za delitev premičnega premoženja je bil umaknjen, zato je te stroške dolžna trpeti predlagateljica.
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
regres za letni dopust – odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje za odločitev o vtoževanem zahtevku iz naslova plačila regresa za letni dopust in plačila nadomestila za neizrabljen letni dopust ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja, ker ni ugotovilo, ali je tožnik sorazmerni del regresa pri prejšnjem delodajalcu že prejel. Prav tako ni razčistilo, ali je pri prejšnjem delodajalcu pridobil pravico do sorazmernega dela dopusta ter, ali je zoper odločitev o trajanju dopusta ugovarjal. Pomembno pa je tudi, ali je tožnik izrabo dopusta sploh uveljavljal. V zakonodaji namreč ni podlage, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust. Če izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0071907
ZTLR člen 25. SPZ člen 271. ZPP člen 286. ZDPra člen 7, 7/1, 16. ZLS člen 2, 61, 61/6.
pridobitev lastninske pravice – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem zemljišču – dogovor o gradnji na tujem zemljišču – prekluzija – stroški zastopanja občine – občinsko pravobranilstvo
Pridobitev lastninske pravice graditelja ob dogovoru o gradnji na zemljišču drugega, izključujejo določila 25. člena ZTLR.
Z gradnjo na zemljišču v družbeni lasti ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.
Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.
padec po stopnicah – odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – neme degenerativne spremembe
Pri tožniku gre za takoimenovane neme degenerativne spremembe, torej take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic in ki zato po ustaljenem stališču sodne prakse niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.