spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku- stranke zapuščinskega postopka
Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasnost odpovedi – subjektivni rok – prekluzivni rok
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 88. člena ZDR), zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka ni več dovoljena, ker je pravica ugasnila, rok pa ima naravo prekluzivnega roka, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OZ člen 4, 5, 9, 33, 46, 46/1, 65, 65/1. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6.
narava pogodbe – predpogodba – pogodba o rezervaciji za stanovanjsko enoto – odstopno upravičenje kupca po ZVKSES – zmota glede bistvenih sestavin pogodbe
V primerih, ko je prodajalec nepremičnine pred odstopom kupca že izpolnil vse pogoje iz 5. člena ZVKSES – in tako dejansko odpravil vsa tista tveganja, zaradi varstva pred katerimi je zakonodajalec sploh predvidel možnost odstopa v vsakem trenutku – je treba upoštevati pri presoji upravičenosti in posledični učinkovitosti odstopa tudi splošna načela obligacijskega prava, zlasti svobodo pogodbenega dogovarjanja, načelo spoštovanja prevzetih obveznosti ter načelo vestnosti in poštenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odločbe
Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v sodbi, izdani v novem sojenju, ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ampak se je le sklicevalo na obrazložitev iz sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila prva sodba razveljavljena. Kadar je sodba razveljavljena, jo je potrebno v celoti napisati na novo in se opredeliti do vseh očitanih kršitev, ki so predmet izredne odpovedi, sicer pomanjkljive sodbe ni mogoče preizkusiti.
zavrženje vloge – predložitev vloge v zadostnem številu – lastnoročen podpis – izvirnost podpisa – podpis več izvodov vloge - predložitev fotokopij prvotno vložene vloge
Po tretjem odstavku 105. člena ZPP morajo biti vloge podpisane, kot izviren podpis vložnika pa se šteje lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom.
Po prvem odstavku 106. člena ZPP je treba vloge izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko. Zakon ne zahteva, da morajo biti vsi izvodi vloge lastnoročno podpisani, iz izpodbijanega sklepa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče podvomilo, da gre za prepis prvotno vložene vloge. Stališče izpodbijanega sklepa, da pritožnik s predložitvijo fotokopij prvotno vložene vloge ni zadostil zahtevi po vložitvi vloge v ustreznem številu izvodov, je zato napačno.
predlog za omejitev izvršbe – javna dražba – sklep o domiku – prodaja kmetijskega zemljišča – odobritev upravnega organa za sklenitev pravnega posla – sklep o domiku
Predlog za omejitev dovoljene izvršbe lahko dolžnik poda le do faze prodaje nepremičnine, ko pa je prodaja nepremičnine že odrejena, sodišče pa je za prodajo nepremičnin že začelo javno dražbo, dolžnik takega predloga učinkovito več ne more podati.
Ko je nepremičnina, ki je kmetijsko zemljišče, na javni dražbi že kupljena, je izdaja sklepa o domiku odvisna le od odobritve upravnega organa za sklenitev pravnega posla.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0071907
ZTLR člen 25. SPZ člen 271. ZPP člen 286. ZDPra člen 7, 7/1, 16. ZLS člen 2, 61, 61/6.
pridobitev lastninske pravice – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem zemljišču – dogovor o gradnji na tujem zemljišču – prekluzija – stroški zastopanja občine – občinsko pravobranilstvo
Pridobitev lastninske pravice graditelja ob dogovoru o gradnji na zemljišču drugega, izključujejo določila 25. člena ZTLR.
Z gradnjo na zemljišču v družbeni lasti ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.
Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.
padec po stopnicah – odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – neme degenerativne spremembe
Pri tožniku gre za takoimenovane neme degenerativne spremembe, torej take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic in ki zato po ustaljenem stališču sodne prakse niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.
plačilni nalog – spor majhne vrednosti – verodostojna listina – neizvedba glavne obravnave – nedovoljen pritožbeni razlog
V predlogu za izdajo plačilnega naloga je namesto navajanja pravno pomembnih dejstev predvidena priložitev verodostojne listine, iz katere ta dejstva sledijo. Dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, morajo izhajati iz priložene verodostojne listine. Za izdajo plačilnega naloga zadošča, da dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, izhajajo iz verodostojne listine.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
prekinitev postopka – možnost sklenitve sodne poravnave
Ker je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev slednje ne vidi več, s čimer vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.
Tožnik, ki je s pristopno izjavo pristopil k že sklenjeni pogodbi za kolektivno nezgodno zavarovanje, je bil dolžan v pogledu seznanitve s pogoji, pod katerimi je bila le-ta sklenjena, pokazati ustrezno skrbnost. Če je ravnal neskrbno in je k pogodbi pristopil, ne da bi se seznanil z njeno (celotno) vsebino, to ne more imeti za posledico, da ga splošni pogoji ne zavezujejo.
Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.