izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odločbe
Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v sodbi, izdani v novem sojenju, ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ampak se je le sklicevalo na obrazložitev iz sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila prva sodba razveljavljena. Kadar je sodba razveljavljena, jo je potrebno v celoti napisati na novo in se opredeliti do vseh očitanih kršitev, ki so predmet izredne odpovedi, sicer pomanjkljive sodbe ni mogoče preizkusiti.
Glede na to, da tožnica do izreka odpovednega roka svojega nadrejenega ni zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ji tožena stranka ni dolžna plačati odškodnine/nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
zmanjšana vrednost nepremičnine – odškodnina za neuporabo – izgubljena korist - zakonske zamudne obresti
za ugotavljanje izgubljene koristi se je kot objekt primerjave v praksi uveljavila najemnina, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržila oškodovana stranka. Pravilno (in to z vidika izravnalne pravičnosti in ne z vidika „nekih formalizmov“) je tudi, da se od takšnega zneska odštejejo stroški, ki bi jih oškodovanec imel, če bi nepremičnino uporabljal (bodisi neposredno bodisi posredno, če bi jo z oddajanjem zgolj ekonomsko črpal).
V pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka, češ da je denacionalizirana nepremičnina v času zaplembe izgubila vrednost.
Obresti za odškodnino po 72. člen ZDen tečejo od zamude dalje. Če ni drugega oprijemljivega dejstva, ta nastopi z vložitvijo tožbe.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
delitev solastnine – napotitev na pravdo – dejanska uporaba nepremičnine – način delitve
Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0071907
ZTLR člen 25. SPZ člen 271. ZPP člen 286. ZDPra člen 7, 7/1, 16. ZLS člen 2, 61, 61/6.
pridobitev lastninske pravice – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem zemljišču – dogovor o gradnji na tujem zemljišču – prekluzija – stroški zastopanja občine – občinsko pravobranilstvo
Pridobitev lastninske pravice graditelja ob dogovoru o gradnji na zemljišču drugega, izključujejo določila 25. člena ZTLR.
Z gradnjo na zemljišču v družbeni lasti ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.
Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.
padec po stopnicah – odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – neme degenerativne spremembe
Pri tožniku gre za takoimenovane neme degenerativne spremembe, torej take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic in ki zato po ustaljenem stališču sodne prakse niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.
plačilni nalog – spor majhne vrednosti – verodostojna listina – neizvedba glavne obravnave – nedovoljen pritožbeni razlog
V predlogu za izdajo plačilnega naloga je namesto navajanja pravno pomembnih dejstev predvidena priložitev verodostojne listine, iz katere ta dejstva sledijo. Dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, morajo izhajati iz priložene verodostojne listine. Za izdajo plačilnega naloga zadošča, da dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, izhajajo iz verodostojne listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071928
OZ člen 395, 480, 480/1. ZVPot člen 37, 37/4, 37c, 37c/1, 37c/2, 37c/3. ZZZDR člen 52, 52/1. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 3, 5, 5-1.
legitimacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - jamčevanje za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - rok za uveljavljanje zahtevka
Ko sta tožnika zunajzakonska partnerja, pogodba o nakupu kuhinje pa je bila sklenjena v okviru upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem, je tožnica ne glede na to, da ni bila navedena v pisnem zapisu kupoprodajne pogodbe, upravičena do uveljavljanja zahtevkov iz naslova jamčevanja te stvarne napake.
Dveletni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po prvem odstavku 37.c člena ZVPot ne velja za povrnitev škode zaradi zaupanja, ki je nastala v zvezi z uveljavljano stvarno napako.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku v opozorilu na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi očitala, da objekta, za katerega je bil zadolžen, ni izdelal kvalitetno in da je z izdelavo zamujal. Tožnik je v sodnem postopku zatrjeval obstoj številnih okoliščin, na katere ni mogel vplivati in ki so povzročilo nepravilnosti pri objektu (časovna stiska, obsežnost projekta, sodelovanje drugih izvajalcev...), in da je na te nepravilnosti toženo stranko opozarjal. Ker se sodišče prve stopnje do njegovih trditev ni opredelilo in v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja, je preuranjeno zaključilo, da je opozorilo utemeljeno.
novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku- stranke zapuščinskega postopka
Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.
Sodišče je predlog za delitev solastniškega deleža na nepremičnini zavrnilo zato, ker ne gre za skupno premoženje udeležencev. Ker je o predlogu meritorno odločilo, s tem nastalih stroškov postopka po ZNP predlagateljica ni dolžna nositi.
Predlog za delitev premičnega premoženja je bil umaknjen, zato je te stroške dolžna trpeti predlagateljica.
odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če je namreč kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, pa ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.
odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve – razlastitev – izgubljeni dobiček
Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.