dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
regres za letni dopust – odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje za odločitev o vtoževanem zahtevku iz naslova plačila regresa za letni dopust in plačila nadomestila za neizrabljen letni dopust ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja, ker ni ugotovilo, ali je tožnik sorazmerni del regresa pri prejšnjem delodajalcu že prejel. Prav tako ni razčistilo, ali je pri prejšnjem delodajalcu pridobil pravico do sorazmernega dela dopusta ter, ali je zoper odločitev o trajanju dopusta ugovarjal. Pomembno pa je tudi, ali je tožnik izrabo dopusta sploh uveljavljal. V zakonodaji namreč ni podlage, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust. Če izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
delitev solastnine – napotitev na pravdo – dejanska uporaba nepremičnine – način delitve
Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.
novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku- stranke zapuščinskega postopka
Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
predlog za omejitev izvršbe – javna dražba – sklep o domiku – prodaja kmetijskega zemljišča – odobritev upravnega organa za sklenitev pravnega posla – sklep o domiku
Predlog za omejitev dovoljene izvršbe lahko dolžnik poda le do faze prodaje nepremičnine, ko pa je prodaja nepremičnine že odrejena, sodišče pa je za prodajo nepremičnin že začelo javno dražbo, dolžnik takega predloga učinkovito več ne more podati.
Ko je nepremičnina, ki je kmetijsko zemljišče, na javni dražbi že kupljena, je izdaja sklepa o domiku odvisna le od odobritve upravnega organa za sklenitev pravnega posla.
zmanjšana vrednost nepremičnine – odškodnina za neuporabo – izgubljena korist - zakonske zamudne obresti
za ugotavljanje izgubljene koristi se je kot objekt primerjave v praksi uveljavila najemnina, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržila oškodovana stranka. Pravilno (in to z vidika izravnalne pravičnosti in ne z vidika „nekih formalizmov“) je tudi, da se od takšnega zneska odštejejo stroški, ki bi jih oškodovanec imel, če bi nepremičnino uporabljal (bodisi neposredno bodisi posredno, če bi jo z oddajanjem zgolj ekonomsko črpal).
V pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka, češ da je denacionalizirana nepremičnina v času zaplembe izgubila vrednost.
Obresti za odškodnino po 72. člen ZDen tečejo od zamude dalje. Če ni drugega oprijemljivega dejstva, ta nastopi z vložitvijo tožbe.
Glede na to, da tožnica do izreka odpovednega roka svojega nadrejenega ni zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ji tožena stranka ni dolžna plačati odškodnine/nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c, 49.č, 52. ZObr člen 98.f.
javni uslužbenec - vojak - prevedba plače - nov plačni sistem - dokončna odločba
Prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 se opravi glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost) oz. zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je določena plača.
odločanje o izvedbi predlaganih dokazov – obrazložitev odločitev o izvedbi dokazov
Odločitev, da se predlagani dokazi izvedejo, ne terja kakšne posebne argumentacije, saj že sama izvedba predlaganih dokazov kaže, da jih sodišče šteje za primerne za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Stranka lahko graja verodostojnost predlaganih dokazov, njihove izvedbe pa ne more preprečiti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog – začasno povečan obseg dela – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki je trajne narave, zato je pravilen zaključek, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, zaradi česar se na podlagi določila 54. člena ZDR šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0071907
ZTLR člen 25. SPZ člen 271. ZPP člen 286. ZDPra člen 7, 7/1, 16. ZLS člen 2, 61, 61/6.
pridobitev lastninske pravice – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem zemljišču – dogovor o gradnji na tujem zemljišču – prekluzija – stroški zastopanja občine – občinsko pravobranilstvo
Pridobitev lastninske pravice graditelja ob dogovoru o gradnji na zemljišču drugega, izključujejo določila 25. člena ZTLR.
Z gradnjo na zemljišču v družbeni lasti ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.
padec po stopnicah – odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – neme degenerativne spremembe
Pri tožniku gre za takoimenovane neme degenerativne spremembe, torej take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic in ki zato po ustaljenem stališču sodne prakse niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.
plačilni nalog – spor majhne vrednosti – verodostojna listina – neizvedba glavne obravnave – nedovoljen pritožbeni razlog
V predlogu za izdajo plačilnega naloga je namesto navajanja pravno pomembnih dejstev predvidena priložitev verodostojne listine, iz katere ta dejstva sledijo. Dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, morajo izhajati iz priložene verodostojne listine. Za izdajo plačilnega naloga zadošča, da dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, izhajajo iz verodostojne listine.
Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec), ki je delo opravljal po pogodbah o delu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja za to obdobje, pa mora izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (20. člen ZDR) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca.