stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071945
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 115, 280, 280/2, 281.
delitev solastnine – fizična delitev – civilna delitev – kršitev določb postopka – priprava na narok – nepravilno vabljenje strank – možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZJU člen 24, 25, 39. KZ-1 člen 251, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dokončna odločba - vročanje - pravnomočna sodba - obnova postopka
Dejstvo, da komisija za pritožbe iz delovnega razmerja ne odloči v zakonsko postavljenem roku, ne pomeni, da je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071928
OZ člen 395, 480, 480/1. ZVPot člen 37, 37/4, 37c, 37c/1, 37c/2, 37c/3. ZZZDR člen 52, 52/1. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 3, 5, 5-1.
legitimacija za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - jamčevanje za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - rok za uveljavljanje zahtevka
Ko sta tožnika zunajzakonska partnerja, pogodba o nakupu kuhinje pa je bila sklenjena v okviru upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem, je tožnica ne glede na to, da ni bila navedena v pisnem zapisu kupoprodajne pogodbe, upravičena do uveljavljanja zahtevkov iz naslova jamčevanja te stvarne napake.
Dveletni rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po prvem odstavku 37.c člena ZVPot ne velja za povrnitev škode zaradi zaupanja, ki je nastala v zvezi z uveljavljano stvarno napako.
delitev solastnine – napotitev na pravdo – dejanska uporaba nepremičnine – način delitve
Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).
odločanje o izvedbi predlaganih dokazov – obrazložitev odločitev o izvedbi dokazov
Odločitev, da se predlagani dokazi izvedejo, ne terja kakšne posebne argumentacije, saj že sama izvedba predlaganih dokazov kaže, da jih sodišče šteje za primerne za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Stranka lahko graja verodostojnost predlaganih dokazov, njihove izvedbe pa ne more preprečiti.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – GOZDOVI – DENACIONALIZACIJA – RAZLASTITEV
VSL0061160
Zakon o razlastitvi člen 4, 86, 88, 89. Zakon o urbanističnem planiranju člen 21. SPZ člen 217, 217/2, 269, 269/1. ZDen člen 26. ZPP člen 11, 11/1, 285, 287, 287/2.
nepremičnina v družbeni lastnini – nastanek stvarne služnosti – odškodnina – oblikovanje tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Gradnja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi ustreznih upravnih soglasij ni rezultirala v samodejni pridobitvi bodisi pravice uporabe bodisi služnosti, pa četudi je takšno gradnjo izvršila družbena pravna oseba. Za prenos pravice uporabe ali za ustanovitev služnosti na takšni nepremičnini je bil potreben ustrezen pisen sporazum ali akt oblastvenega organa.
Zaradi posebnosti razmerij med subjekti obveznosti in pravic glede stvari v družbeni lastnini zmanjšanje vrednosti takšnih nepremičnin v času obstoja dvotirnega lastninskega sistema ni mogoče uveljavljati po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina, ki jo je zakonodajalec uredil v ZDen, posledično ne predstavlja odškodnine v pravem pomenu besede, temveč gre za odmeno, s katero je zakonodajalec zasledoval izravnavo krivic, ki so nastale zaradi nacionalizacije. Iz navedenega razloga odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine, ki je nastala v obdobju pred denacionalizacijo tudi ni bilo mogoče uveljavljati izven denacionalizacijskih postopkov oziroma v času po preteku materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje zahtevkov iz 26. člena ZDen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071923
OZ člen 6, 6/2.
redno vzdrževanje cest – koncesijska pogodba – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev dolžne skrbnosti – odškodninska odgovornost
Toženki nista dokazali, da je prva toženka storila vse, kar se od nje zahteva, da do padca kamenja na cesto in s tem do škode, nastale tožencem, ne bi prišlo, zato je podana njuna odškodninska odgovornost.
predlog za omejitev izvršbe – javna dražba – sklep o domiku – prodaja kmetijskega zemljišča – odobritev upravnega organa za sklenitev pravnega posla – sklep o domiku
Predlog za omejitev dovoljene izvršbe lahko dolžnik poda le do faze prodaje nepremičnine, ko pa je prodaja nepremičnine že odrejena, sodišče pa je za prodajo nepremičnin že začelo javno dražbo, dolžnik takega predloga učinkovito več ne more podati.
Ko je nepremičnina, ki je kmetijsko zemljišče, na javni dražbi že kupljena, je izdaja sklepa o domiku odvisna le od odobritve upravnega organa za sklenitev pravnega posla.
plača – regres za letni dopust - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave – prenehanje mandata
Pravdni stranki nista določili prenehanje mandata kot razlog za prenehanje delovnega razmerja tožnika, temveč sta predvideli njegovo razporeditev, do katere ni prišlo, zato pogodba o zaposlitvi tožnika ni prenehala zaradi prenehanja mandata direktorja tožene stranke. Glede na navedeno je individualna pogodba o zaposlitvi edina podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo plače in drugih pravic iz delovnega razmerja, ki jih tožnik uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu.
odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če je namreč kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, pa ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
Glede na to, da tožnica do izreka odpovednega roka svojega nadrejenega ni zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ji tožena stranka ni dolžna plačati odškodnine/nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
prekinitev postopka – možnost sklenitve sodne poravnave
Ker je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev slednje ne vidi več, s čimer vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.
novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku- stranke zapuščinskega postopka
Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.