Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
OZ člen 4, 5, 9, 33, 46, 46/1, 65, 65/1. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6.
narava pogodbe – predpogodba – pogodba o rezervaciji za stanovanjsko enoto – odstopno upravičenje kupca po ZVKSES – zmota glede bistvenih sestavin pogodbe
V primerih, ko je prodajalec nepremičnine pred odstopom kupca že izpolnil vse pogoje iz 5. člena ZVKSES – in tako dejansko odpravil vsa tista tveganja, zaradi varstva pred katerimi je zakonodajalec sploh predvidel možnost odstopa v vsakem trenutku – je treba upoštevati pri presoji upravičenosti in posledični učinkovitosti odstopa tudi splošna načela obligacijskega prava, zlasti svobodo pogodbenega dogovarjanja, načelo spoštovanja prevzetih obveznosti ter načelo vestnosti in poštenja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog – začasno povečan obseg dela – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki je trajne narave, zato je pravilen zaključek, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, zaradi česar se na podlagi določila 54. člena ZDR šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071945
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 115, 280, 280/2, 281.
delitev solastnine – fizična delitev – civilna delitev – kršitev določb postopka – priprava na narok – nepravilno vabljenje strank – možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
zavrženje vloge – predložitev vloge v zadostnem številu – lastnoročen podpis – izvirnost podpisa – podpis več izvodov vloge - predložitev fotokopij prvotno vložene vloge
Po tretjem odstavku 105. člena ZPP morajo biti vloge podpisane, kot izviren podpis vložnika pa se šteje lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom.
Po prvem odstavku 106. člena ZPP je treba vloge izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko. Zakon ne zahteva, da morajo biti vsi izvodi vloge lastnoročno podpisani, iz izpodbijanega sklepa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče podvomilo, da gre za prepis prvotno vložene vloge. Stališče izpodbijanega sklepa, da pritožnik s predložitvijo fotokopij prvotno vložene vloge ni zadostil zahtevi po vložitvi vloge v ustreznem številu izvodov, je zato napačno.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZJU člen 24, 25, 39. KZ-1 člen 251, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dokončna odločba - vročanje - pravnomočna sodba - obnova postopka
Dejstvo, da komisija za pritožbe iz delovnega razmerja ne odloči v zakonsko postavljenem roku, ne pomeni, da je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
Tožnik, ki je s pristopno izjavo pristopil k že sklenjeni pogodbi za kolektivno nezgodno zavarovanje, je bil dolžan v pogledu seznanitve s pogoji, pod katerimi je bila le-ta sklenjena, pokazati ustrezno skrbnost. Če je ravnal neskrbno in je k pogodbi pristopil, ne da bi se seznanil z njeno (celotno) vsebino, to ne more imeti za posledico, da ga splošni pogoji ne zavezujejo.
odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve – razlastitev – izgubljeni dobiček
Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o odškodnini za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve, ker je razlastitveni zavezanec na razlaščenih nepremičninah opravljal dejavnost oddajanja sodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku- stranke zapuščinskega postopka
Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071923
OZ člen 6, 6/2.
redno vzdrževanje cest – koncesijska pogodba – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev dolžne skrbnosti – odškodninska odgovornost
Toženki nista dokazali, da je prva toženka storila vse, kar se od nje zahteva, da do padca kamenja na cesto in s tem do škode, nastale tožencem, ne bi prišlo, zato je podana njuna odškodninska odgovornost.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.