Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZJU člen 24, 25, 39. KZ-1 člen 251, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dokončna odločba - vročanje - pravnomočna sodba - obnova postopka
Dejstvo, da komisija za pritožbe iz delovnega razmerja ne odloči v zakonsko postavljenem roku, ne pomeni, da je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit.
stranke zapuščinskega postopka - udeleženci zapuščinskega postopka - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine v državno last
Zapustnikov upnik lahko svojo pravico iz materialnega razmerja uveljavi s tožbo tudi v primeru ugotovitve zapuščinskega sodišča, da zapuščine ni.
Obstoj sklepa o dedovanju oz. prehodu zapuščine brez dediča v državno last ni pogoj za tožbo upnika, kajti zapustnikova obveznost in s tem pasivna legitimacija za pravdo sta prešla na dediča oz. državo ipso facto v trenutku smrti zapustnice.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071945
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 115, 280, 280/2, 281.
delitev solastnine – fizična delitev – civilna delitev – kršitev določb postopka – priprava na narok – nepravilno vabljenje strank – možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.
V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - valorizacija
Do poškodbe je prišlo zaradi zagrabitve folije med nože, kar je povzročilo nenadno rotacijo folije in posledično zasuk tožnikove leve roke. Tožnik je delo izvajal skladno z navodili, v skladu s pravili stroke in s pravili delovne operacije, ni pa imel časa izpustiti leve roke od rotirajoče se folije. Glede na navedene okoliščine poškodbe je treba stroj, na katerem je tožnik delal, šteti za nevarno stvar, kar je podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
zavrženje vloge – predložitev vloge v zadostnem številu – lastnoročen podpis – izvirnost podpisa – podpis več izvodov vloge - predložitev fotokopij prvotno vložene vloge
Po tretjem odstavku 105. člena ZPP morajo biti vloge podpisane, kot izviren podpis vložnika pa se šteje lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom.
Po prvem odstavku 106. člena ZPP je treba vloge izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko. Zakon ne zahteva, da morajo biti vsi izvodi vloge lastnoročno podpisani, iz izpodbijanega sklepa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče podvomilo, da gre za prepis prvotno vložene vloge. Stališče izpodbijanega sklepa, da pritožnik s predložitvijo fotokopij prvotno vložene vloge ni zadostil zahtevi po vložitvi vloge v ustreznem številu izvodov, je zato napačno.
delitev solastnine – napotitev na pravdo – dejanska uporaba nepremičnine – način delitve
Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.
odločanje o izvedbi predlaganih dokazov – obrazložitev odločitev o izvedbi dokazov
Odločitev, da se predlagani dokazi izvedejo, ne terja kakšne posebne argumentacije, saj že sama izvedba predlaganih dokazov kaže, da jih sodišče šteje za primerne za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Stranka lahko graja verodostojnost predlaganih dokazov, njihove izvedbe pa ne more preprečiti.
OZ člen 4, 5, 9, 33, 46, 46/1, 65, 65/1. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6.
narava pogodbe – predpogodba – pogodba o rezervaciji za stanovanjsko enoto – odstopno upravičenje kupca po ZVKSES – zmota glede bistvenih sestavin pogodbe
V primerih, ko je prodajalec nepremičnine pred odstopom kupca že izpolnil vse pogoje iz 5. člena ZVKSES – in tako dejansko odpravil vsa tista tveganja, zaradi varstva pred katerimi je zakonodajalec sploh predvidel možnost odstopa v vsakem trenutku – je treba upoštevati pri presoji upravičenosti in posledični učinkovitosti odstopa tudi splošna načela obligacijskega prava, zlasti svobodo pogodbenega dogovarjanja, načelo spoštovanja prevzetih obveznosti ter načelo vestnosti in poštenja.
Glede na to, da tožnica do izreka odpovednega roka svojega nadrejenega ni zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ji tožena stranka ni dolžna plačati odškodnine/nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZPP člen 292. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – procesno dejanje – sodba na podlagi pripoznave – zemljiškoknjižni vpis – pravočasnost vložitve tožbe – zadnje dejanje – stroški postopka
Tudi procesna dejanja, ki nato pripeljejo do pravnomočne sodbe oziroma izvršilnega naslova, je mogoče izpodbijati s tako imenovano Paulijansko tožbo po splošnih pravilih OZ. Z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje ni razveljavilo sodbe, niti zemljiškoknjižnega vpisa, temveč je le odločilo, da preneha učinek te sodbe in zemljiškoknjižnega vpisa proti tožeči stranki (upniku).