dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo
Toženec v pritožbi ne pojasni, katera pravno pomembna dejstva naj bi prvo sodišče ugotovilo z zaslišanjem strank, v čem konkretno naj bi se sedaj kazalo bistveno spremenjeno stanje (po zadnjem razgovoru na centru za socialno delo), ne opredeli določno, zakaj tožnica ni primerna, da se ji otrok začasno zaupa v varstvo in vzgojo ter v čem naj bi se kazalo materino neprimerno obnašanje. Njegove trditve v tem pogledu so pavšalne narave, zato ne terjajo podrobnejšega odgovora pritožbenega sodišča. Razumljivo je, da je otrok te starosti močno navezan na oba starša in da si želi oba imeti v svoji bližini. Če joka ob koncu stika s tožencem, ko ga slednji vrne tožnici, to še ne more pomeniti, da za otroka pri tožnici ni ustrezno poskrbljeno.
preživnina – upoštevanje v naravi danih dobrin – stvari dane otroku namesto preživnine
Res je, da je preživnino za otroka treba plačevati v denarju. Po ustaljeni sodni praksi se zato tisto, kar preživninski zavezanec svojemu otroku nakloni v naravi, šteje za darilo. Vendar pa je pri odločanju za preteklo obdobje treba upoštevati, da so naklonitve v naravi zadostile določen obseg otrokovih potreb. To pa pomeni, da od toženca sedaj ni mogoče zahtevati, naj za nazaj plača preživnino, ki naj zadosti tiste potrebe, ki so bile že potešene s pomočjo stroškov z njegove strani.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pravočasnost odpovedi – subjektivni rok – prekluzivni rok
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 88. člena ZDR), zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku roka ni več dovoljena, ker je pravica ugasnila, rok pa ima naravo prekluzivnega roka, na katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071923
OZ člen 6, 6/2.
redno vzdrževanje cest – koncesijska pogodba – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev dolžne skrbnosti – odškodninska odgovornost
Toženki nista dokazali, da je prva toženka storila vse, kar se od nje zahteva, da do padca kamenja na cesto in s tem do škode, nastale tožencem, ne bi prišlo, zato je podana njuna odškodninska odgovornost.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZJU člen 24, 25, 39. KZ-1 člen 251, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dokončna odločba - vročanje - pravnomočna sodba - obnova postopka
Dejstvo, da komisija za pritožbe iz delovnega razmerja ne odloči v zakonsko postavljenem roku, ne pomeni, da je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit.
Zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan kredit, tožnici ni izplačala odškodnine zaradi nevrnjenega kredita, zato o prehodu terjatve in s tem o spremembi upnika ni mogoče govoriti. Plačilo, ki ga je toženka opravila v korist zavarovalnice (četudi v prepričanju, da plačuje svoj dolg po predmetni kreditni pogodbi), nima vpliva na terjatev, ki jo vtožuje tožnica v tem postopku.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
stiki – pogostost stikov – varstvo in vzgoja – primernost posameznega starša – preživnina za otroka – porazdelitev preživninskega bremena
Tak režim stikov, po katerem bi bil otrok, vzeto skupaj v mesečnem obdobju, pri vsakem od staršev polovico časa, čeprav ga je sodišče dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo, bi prišel v poštev le, če bi obstajale okoliščine, ki so zelo blizu okoliščinam, ko oba starša obdržita varstvo in vzgojo otrok oziroma, ko gre za skupno skrbništvo.
Sodišče je predlog za delitev solastniškega deleža na nepremičnini zavrnilo zato, ker ne gre za skupno premoženje udeležencev. Ker je o predlogu meritorno odločilo, s tem nastalih stroškov postopka po ZNP predlagateljica ni dolžna nositi.
Predlog za delitev premičnega premoženja je bil umaknjen, zato je te stroške dolžna trpeti predlagateljica.
Glede na to, da tožnica do izreka odpovednega roka svojega nadrejenega ni zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ji tožena stranka ni dolžna plačati odškodnine/nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
zamudna sodba – obrazložitev zamudne sodbe – materialno pravo
Kar zadeva uporabo prava, je pri sojenju v zamudnem postopku sodišče v enakem položaju kot pri izdaji kontradiktorne sodbe. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve zamudne sodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Šele takšni razlogi namreč omogočajo presojo pravilnosti materialnega sklepa (conclusio).
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odločbe
Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v sodbi, izdani v novem sojenju, ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ampak se je le sklicevalo na obrazložitev iz sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bila prva sodba razveljavljena. Kadar je sodba razveljavljena, jo je potrebno v celoti napisati na novo in se opredeliti do vseh očitanih kršitev, ki so predmet izredne odpovedi, sicer pomanjkljive sodbe ni mogoče preizkusiti.
Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
prekinitev postopka – možnost sklenitve sodne poravnave
Ker je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev slednje ne vidi več, s čimer vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.