pogodba o najemu poslovnih prostorov – odpoved pogodbe s strani najemnika – vročitev odpovedi preko sodišča
ZPSPP ne daje predlagateljici pravice zahtevati od sodišča, pri katerem podaja sodno odpoved, ugotovitve o prenehanju najemne pogodbe s potekom odpovednega roka, ampak je sodišče tisto, ki najemodajalcu zgolj vroči s strani najemnika podano odpoved.
ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2, 20. ABGB paragraf 1478, 1480.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - posojilna pogodba - volja pogodbenih strank
Pri izbiri prava, ki naj se uporabi za pogodbo, ne zadostuje, da sodišče predpostavlja, da se stranki z uporabo določenega prava molče strinjata. Odločilna je dejanska volja strank, ki sta jo pogodbeni stranki izrecno ali molče izrazili. Okoliščine, da je kreditna pogodba sestavljena na podlagi določb avstrijskega pravnega reda, da se sklicuje na avstrijske zakone, govori v prid, da volja strank o izbiri prava nedvomno izhaja iz pogodbenih določil.
ZPIZ-1 člen 249, 407. ZUP člen 7, 138, 260, 260/1, 267, 267/1, 268.
pokojninska osnova – nadurno delo – obnova postopka
Tožnica, ki ji je bila s pravnomočno odločbo že priznana pravica do starostne pokojnine, je na podlagi potrdila delodajalca, da v matično evidenco ni posebej sporočil dohodka iz dežurstva, vložila zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je toženec zavrgel, ker je o pokojnini že bilo pravnomočno odločeno. Takšna odločitev toženca je nezakonita, saj bi moral preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka.
Tožnik kot invalid III. kategorije (zmožen je opravljati lažja fizična dela, brez zahteve po stoječem delu ali dolgotrajnem sedenju, z možnostjo razgibanja in fizične sprostitve) nima pravice do invalidske pokojnine, ker ob nastanku invalidnosti ni dopolnil 63 let.
nova odmera pokojnine – pravnomočno priznana pokojnina
Tožniku je bila z odločbo, izdano v letu 2005, pravnomočno priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine. Zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine v letu 2008, pri kateri naj se upošteva znesek lastninskega certifikata, je toženec pravilno zavrgel, ker je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno. Sodba sodišča o tem, da se lastninski certifikati pod določenimi pogoji lahko vštejejo v pokojninsko osnovo, ni obnovitveni razlog, zato pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni.
Ustavno sodišče je razveljavilo 2. odstavek 28. člena ZDSS-1, po katerem se je, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ni prišel tožnik, štelo, da je umaknil tožbo. V sporu med tožnikom in tožencem do začetka učinkovanja razveljavitve te določbe (9. 6. 2012) še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito, ko je zaradi tožnikove neudeležbe na prvem naroku postopek ustavilo.
Tožniku je bila od dne 6. 1. 2009 dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Če na ta dan izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, lahko izbere, katero pokojnino bo užival.
zmanjšana vrednost nepremičnine – odškodnina za neuporabo – izgubljena korist - zakonske zamudne obresti
za ugotavljanje izgubljene koristi se je kot objekt primerjave v praksi uveljavila najemnina, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržila oškodovana stranka. Pravilno (in to z vidika izravnalne pravičnosti in ne z vidika „nekih formalizmov“) je tudi, da se od takšnega zneska odštejejo stroški, ki bi jih oškodovanec imel, če bi nepremičnino uporabljal (bodisi neposredno bodisi posredno, če bi jo z oddajanjem zgolj ekonomsko črpal).
V pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka, češ da je denacionalizirana nepremičnina v času zaplembe izgubila vrednost.
Obresti za odškodnino po 72. člen ZDen tečejo od zamude dalje. Če ni drugega oprijemljivega dejstva, ta nastopi z vložitvijo tožbe.
Glede na to, da tožnica do izreka odpovednega roka svojega nadrejenega ni zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ji tožena stranka ni dolžna plačati odškodnine/nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
zavrženje vloge – predložitev vloge v zadostnem številu – lastnoročen podpis – izvirnost podpisa – podpis več izvodov vloge - predložitev fotokopij prvotno vložene vloge
Po tretjem odstavku 105. člena ZPP morajo biti vloge podpisane, kot izviren podpis vložnika pa se šteje lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom.
Po prvem odstavku 106. člena ZPP je treba vloge izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko. Zakon ne zahteva, da morajo biti vsi izvodi vloge lastnoročno podpisani, iz izpodbijanega sklepa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče podvomilo, da gre za prepis prvotno vložene vloge. Stališče izpodbijanega sklepa, da pritožnik s predložitvijo fotokopij prvotno vložene vloge ni zadostil zahtevi po vložitvi vloge v ustreznem številu izvodov, je zato napačno.
nagrada izvedenca – izjemno zahtevno mnenje - zelo zahtevno mnenje
Z ovrednotenjem mnenja kot zelo zahtevnega je sodišče ustrezno upoštevalo vse okoliščine, s katerimi pritožnik utemeljuje stališče, da gre za izjemno zahtevno mnenje. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedel pritožnik, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo – ne pa izjemno – zahtevna.
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Tudi sicer pa tožnik ob zaključku glavne obravnave zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca za raziskave prometnih nezgod ni grajal, zato se na to kršitev v pritožbenem postopku niti ne more več sklicevati.
delitev solastnine – napotitev na pravdo – dejanska uporaba nepremičnine – način delitve
Med udeležencema sporno vprašanje dejanske uporabe nepremičnine, ki je predmet delitvenega postopka (v skladu oziroma nasprotju s solastniškimi deleži), ne predstavlja niti spora o predmetu delitve niti spora o velikosti deležev udeležencev. Vpliva lahko le na način delitve, če sta udeleženca soglasna s fizično delitvijo (ustanovitvijo etažne lastnine) in morebitnim izplačilom razlike v vrednosti.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/7, 421. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 213, 287.
vdovska pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva
Ker je bila tožnica ob smrti moža zavarovanka pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja (kot kmečka zavarovanka), ji je bilo priznanje pravice do vdovske pokojnine na podlagi 7. odstavka 110. člena ZPIZ-1 že pravnomočno zavrnjeno. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine je odločilno dejansko stanje, kot je obstajalo v času smrti tožničinega moža, ko je tožnica imela status zavarovanke, zato na to dejstvo kasnejša ugotovitev o zastaranju obveznosti plačila prispevka za nazaj, s čimer je tožnica izgubila lastnost zavarovanke na dan moževe smrti, ne vpliva. Ker se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenili, je toženec novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine utemeljeno zavrgel.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - valorizacija
Do poškodbe je prišlo zaradi zagrabitve folije med nože, kar je povzročilo nenadno rotacijo folije in posledično zasuk tožnikove leve roke. Tožnik je delo izvajal skladno z navodili, v skladu s pravili stroke in s pravili delovne operacije, ni pa imel časa izpustiti leve roke od rotirajoče se folije. Glede na navedene okoliščine poškodbe je treba stroj, na katerem je tožnik delal, šteti za nevarno stvar, kar je podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke.