Na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti je tožena stranka odgovorna tožniku za škodo, saj je podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca.
spor majhne vrednosti – razpis naroka na zahtevo stranke – sodba na podlagi odpovedi
Če je tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti zahtevala izvedbo naroka, pa nanj, čeprav je bila v redu vabljena, ne pride, izda sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – faza oprave izvršbe – ustavitev postopka izvršbe – ločitvena pravica
Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne postane pravnomočen preden se nad dolžnikom začne stečajni postopek, mora sodišče prve stopnje uporabiti določbo 132. člena ZFPPIPP.
začasna odredba – bančna garancija – ugovor iz temeljnega posla
Iz zapisa je razvidno, da gre za samostojno, od temeljnega posla neodvisno garancijo, ki predstavlja abstraktno zavezo banke, da bo unovčila garancijo, v kolikor bo zahtevek za unovčitev ustrezal pogojem iz garancije. Ugovori iz temeljnega posla v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe na prepoved izplačila zneska po takšni garanciji je zato dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njeni unovčitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023256
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 60, 60/1, 61, 61/1, 144, 144/1, 144/1-6, 357, 357/1, 357/1-4.
oškodovanec kot tožilec - ponarejanje listin – delovni spor
Zakonski opis kaznivega dejanja ponarejanja listin ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, saj oškodovanec ni obsežen kot objekt storitve kaznivega dejanja. Ne glede na navedeno pa drugemu, konkretno določeni osebi, zaradi kaznivega dejanja ponarejanje listin, lahko nastane škoda in je lahko njena osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Iz opisa kaznivega dejanja mora biti jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Delodajalka A. T. ne more biti oškodovanka in tudi ni upravičena tožilka, zaradi zamude prekluzivnega roka po 204. členu ZDR, ker je po zakonu izgubila procesno pravico do sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja, še preden naj bi obdolžena z namenom dokazovanja prenehanja delovnega razmerja uporabila spremenjeno (ponarejeno) listino. Z očitanim kaznivim dejanjem A. T. niso bile prekršene ali ogrožene premoženjske ali osebnostne pravice.
Iz listinskih prilog tega spisa in spisa izhaja, da teh listin tožnica ni ne sestavila, ne izpolnila, ne pridobila, oziroma tožnica nasprotnega ni dokazala. Sodišče je nadalje pravilno obrazložilo, da zgolj proučitev teh listin ni samostojna storitev, ki bi v skladu s tar. št. 39 OT utemeljevala odmero nagrade tožnici. Tožnica je namreč te listine proučila v zvezi z zastopanjem tožencev v omenjeni pravdni zadevi. Enako velja za sestanke s strankami – toženci, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da so bili ti opravljeni v zvezi s pravdno zadevo, torej ne gre za samostojno storitev v smislu tar. št. 39 OT, ki ne bi bila zajeta že v drugih tar. št. OT.
umik tožbe zaradi potrjene prisilne poravnave – dolžnost povrnitve stroškov
S pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave tožeča stranka ni imela več interesa za vodenja pravdnega postopka zoper toženo stranko, saj je bila njena terjatev s potrjeno prisilno poravnavo v celoti priznana, pa je kljub temu tožbo umaknila šele 26. 8. 2011, torej več kot leto kasneje. Ker torej tožbe ni umaknila takoj, ko bi jo lahko, je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, kot je pravilno sklenilo že sodišče prve stopnje.
S predlagano začasno odredbo, po kateri je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in jo prijaviti v vsa obvezna socialna zavarovanja za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, je dejansko izčrpan tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica pri toženi stranki v delovnem razmerju od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo. Izdaja predlagane začasne odredbe bi tako pomenila prejudiciranje odločitve o glavni stvari, o kateri pa je vendarle potrebno odločiti na podlagi izvedenega kontradiktornega postopka.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – dokazni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 496. člena ZPP, ko je najprej izdalo sodbo brez obrazložitve, ki vsebuje tako pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – nadzorstvena pritožba
Izplačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko zahteva stranka, ki je vložila nadzorstveno pritožbo, kateri je bilo ugodeno.
Zahtevek je določen takrat, kadar ni nobenega dvoma o tem, kaj tožeča stranka vtožuje. Za konkretni primer to pomeni, da bi bil tožbeni zahtevek določen, če bi bilo iz trditvene podlage tožeče stranke jasno razvidno, plačilo katerih del, v kolikšnem obsegu in po kolikšni ceni tožeča stranka zahteva. Tudi če bi vse predlagane priče potrdile s strani tožeče stranke zatrjevani dogovor med pravdnima strankama, da specifikacije del v računih ni treba navesti in da se vtoževani račun nanaša na "končna gradbena dela, kot so dokončanje vseh, nanašanje finega ometa in dr.", bi bil zahtevek še vedno nedoločen. Z izvajanjem dokazov namreč sodišče prve stopnje ne sme nadomestiti manjkajočih navedb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072468
OZ člen 2, 12, 435. ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 324, 324/4.
prodajna pogodba – dostava blaga – naročanje blaga – poslovna praksa med strankama – navedba pravne podlage v obrazložitvi
V konkretnem primeru je kooperant oddal naročilo za dobavljeno blago preko zaposlenega pri tožeči stranki, kar je bilo skladno z utečeno prakso med pravdnima strankama. Zato tožena stranka ni dokazala svojih ugovornih trditev, da blaga v konkretnem primeru ni naročila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070172
ZPP člen 98, 98/5, 231, 488. OZ člen 239, 251, 251/5.
pogodba o delu – pogodbena kazen – ustno uveljavljanje pogodbene kazni – izpodbijanje pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem
Smisel uveljavljanja pogodbene kazni je v pravni varnosti dolžnika, ki lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene izpolnitve glavne obveznosti upravičeno domneva, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Da bi pogodbi zvesta stranka lahko obdržala pravico do pogodbene kazni, mora hkrati s tem ali nemudoma potem, ko je izpolnitev prejela, uveljaviti pravico do pogodbene kazni, pri čemer zadostuje ustno uveljavljanje.
Na kršitev iz naslova pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - vedenje o finančnem stanju dolžnika - asignacija - pravno dejanje - pravni posel
Subjektivnega elementa izpodbojnosti ne utemeljuje zgolj vedenje upnika o stanju dolžnika, ampak tudi izostanek njegove skrbnosti v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva.
Asignacija ni pogodba, sestavljata jo dva pravna posla, dve pooblastitvi, ki pa z vidika asignanta predstavljata ekonomsko in pravno nedeljivo celoto. Potrebno je upoštevati, da v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne spada navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (v zadevnem primeru posamezne pooblastitve), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje. Pravno dejanje namreč ni posel, ki bi bil identičen pojmu pravnega posla. Bistveno je, da se izpodbija dolžnikovo dejanje.
prekinitev postopka – uvedba stečajnega postopka – navadno sosporništvo
Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi celotnega postopka je pravno zmotna, saj sta prvo tožena stranka kot glavni dolžnik in drugo tožena stranka kot porok v razmerju navadnih sospornikov, stečajni postopek pa je bil uveden le zoper prvo toženo stranko.
Prvo tožena stranka se želi svoje odgovornosti za napake razbremeniti s sklicevanjem na odgovornost drugo tožene stranke, ki je na terasi polagala le zaključno oblogo. Odločilnega pravnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da hidroizolacija na terasi ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov, pa pritožnik sploh ne izpodbija.
Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.
Neutemeljen je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, ker ni pravne podlage za priznanje predhodnih napredovanj, pridobljenih na nižjem delovnem mestu, ob imenovanju na drugo delovno mesto oziroma prevedbi v višji naziv.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - trditveno breme
Tožeča stranka je kot trpinčenje na delovnem mestu označila dva enkratna dogodka (premestitev v drugo enoto delodajalca in odreditev drugega dela na določen dan). Takšen enkraten dogodek (ali dva takšna dogodka) ne more(ta) predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. To velja še toliko bolj, če upoštevamo, da ima delodajalec v okviru pogodbe o zaposlitvi pravico, da delavcu odredi, kje bo opravljal delo oz. da mu v okviru njegovih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi naloži opravo določenega dela.