Na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti je tožena stranka odgovorna tožniku za škodo, saj je podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068732
OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zidanje odškodninskih zahtevkov – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča – prispevek oškodovanca
Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej hkrati ob odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode. Ena oblika nepremoženjske škode sicer lahko preide v drugo obliko ob identičnem vzroku za njen nastanek, vendar ko pride do takega prehoda, je končna posledica upoštevna le pri odmeri odškodnine za transformirano obliko nastale nepremoženjske škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072926
OZ člen 150, 153, 153/3, 171.
objektivna odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – nezgoda pri delu – padec iz gradbenega odra - soprispevek oškodovanca – odškodnina za nepremoženjsko škodo - renta
Četudi toženec odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti, je za presojo o tožnikovem prispevku pomemben tudi vpliv morebitnih toženčevih kršitev varnostnih predpisov (se pravi opustitev predpisane skrbnosti) za nastanek škodnega dogodka. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki povečujejo težo toženčeve odgovornosti, je na strani tožnika. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo neskrbnost tožnikovega ravnanja, pa je na toženčevi strani.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – regulacijska začasna odredba – pogoji za začasno odredbo - verjetnost terjatve – odklop vode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz terjatve – subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Trditve tožeče stranke o obstoječi obremenjenosti premoženja druge tožene stranke ne izkazujejo subjektivnega ravnanja druge tožene stranke v smeri onemogočanja izpolnitve predmetne obveznosti. Zato pritožbeno ponavljanje teh trditev ni upoštevno, saj iz njih izhaja le slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
pasivna legitimacija – zavarovalnica – prometna nesreča – povrnitev škode – škoda povzročena z vozilom iz tujine – prometna nesreča na območju Republike Slovenije
Tožnik zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala v prometni nesreči na območju Republike Slovenije, pri čemer pa je škoda povzročena z vozilom, ki izvira iz tujine in zanjo odgovarja Slovensko zavarovalno združenje na podlagi prvega odstavka 26. člena ZOZP. V skladu s to določbo lahko odškodninski zahtevek oškodovanca Združenje obravnava sámo, ali pa pooblasti eno od zavarovalnic, svojih članic. Tožena stranka je zavarovalnica, ki jo je združenje pooblastilo za obravnavanje odškodninskega zahtevka, zato ni pasivno legitimirana v primeru sodnega spora.
umik tožbe zaradi potrjene prisilne poravnave – dolžnost povrnitve stroškov
S pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave tožeča stranka ni imela več interesa za vodenja pravdnega postopka zoper toženo stranko, saj je bila njena terjatev s potrjeno prisilno poravnavo v celoti priznana, pa je kljub temu tožbo umaknila šele 26. 8. 2011, torej več kot leto kasneje. Ker torej tožbe ni umaknila takoj, ko bi jo lahko, je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, kot je pravilno sklenilo že sodišče prve stopnje.
S predlagano začasno odredbo, po kateri je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in jo prijaviti v vsa obvezna socialna zavarovanja za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, je dejansko izčrpan tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica pri toženi stranki v delovnem razmerju od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo. Izdaja predlagane začasne odredbe bi tako pomenila prejudiciranje odločitve o glavni stvari, o kateri pa je vendarle potrebno odločiti na podlagi izvedenega kontradiktornega postopka.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – dokazni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 496. člena ZPP, ko je najprej izdalo sodbo brez obrazložitve, ki vsebuje tako pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070172
ZPP člen 98, 98/5, 231, 488. OZ člen 239, 251, 251/5.
pogodba o delu – pogodbena kazen – ustno uveljavljanje pogodbene kazni – izpodbijanje pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem
Smisel uveljavljanja pogodbene kazni je v pravni varnosti dolžnika, ki lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene izpolnitve glavne obveznosti upravičeno domneva, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Da bi pogodbi zvesta stranka lahko obdržala pravico do pogodbene kazni, mora hkrati s tem ali nemudoma potem, ko je izpolnitev prejela, uveljaviti pravico do pogodbene kazni, pri čemer zadostuje ustno uveljavljanje.
Na kršitev iz naslova pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - vedenje o finančnem stanju dolžnika - asignacija - pravno dejanje - pravni posel
Subjektivnega elementa izpodbojnosti ne utemeljuje zgolj vedenje upnika o stanju dolžnika, ampak tudi izostanek njegove skrbnosti v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva.
Asignacija ni pogodba, sestavljata jo dva pravna posla, dve pooblastitvi, ki pa z vidika asignanta predstavljata ekonomsko in pravno nedeljivo celoto. Potrebno je upoštevati, da v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne spada navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (v zadevnem primeru posamezne pooblastitve), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje. Pravno dejanje namreč ni posel, ki bi bil identičen pojmu pravnega posla. Bistveno je, da se izpodbija dolžnikovo dejanje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – nadzorstvena pritožba
Izplačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko zahteva stranka, ki je vložila nadzorstveno pritožbo, kateri je bilo ugodeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072468
OZ člen 2, 12, 435. ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 324, 324/4.
prodajna pogodba – dostava blaga – naročanje blaga – poslovna praksa med strankama – navedba pravne podlage v obrazložitvi
V konkretnem primeru je kooperant oddal naročilo za dobavljeno blago preko zaposlenega pri tožeči stranki, kar je bilo skladno z utečeno prakso med pravdnima strankama. Zato tožena stranka ni dokazala svojih ugovornih trditev, da blaga v konkretnem primeru ni naročila.
Zahtevek je določen takrat, kadar ni nobenega dvoma o tem, kaj tožeča stranka vtožuje. Za konkretni primer to pomeni, da bi bil tožbeni zahtevek določen, če bi bilo iz trditvene podlage tožeče stranke jasno razvidno, plačilo katerih del, v kolikšnem obsegu in po kolikšni ceni tožeča stranka zahteva. Tudi če bi vse predlagane priče potrdile s strani tožeče stranke zatrjevani dogovor med pravdnima strankama, da specifikacije del v računih ni treba navesti in da se vtoževani račun nanaša na "končna gradbena dela, kot so dokončanje vseh, nanašanje finega ometa in dr.", bi bil zahtevek še vedno nedoločen. Z izvajanjem dokazov namreč sodišče prve stopnje ne sme nadomestiti manjkajočih navedb.
Prvo tožena stranka se želi svoje odgovornosti za napake razbremeniti s sklicevanjem na odgovornost drugo tožene stranke, ki je na terasi polagala le zaključno oblogo. Odločilnega pravnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da hidroizolacija na terasi ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov, pa pritožnik sploh ne izpodbija.
Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.
prekinitev postopka – uvedba stečajnega postopka – navadno sosporništvo
Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi celotnega postopka je pravno zmotna, saj sta prvo tožena stranka kot glavni dolžnik in drugo tožena stranka kot porok v razmerju navadnih sospornikov, stečajni postopek pa je bil uveden le zoper prvo toženo stranko.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – medicinska napaka – vzročna zveza – dokazno breme
Tožeča stranka bi morala dokazati, da je bil vzrok za hud epileptični napad v napačno izdanem in zaužitem zdravilu. Pri odškodninski odgovornosti mora vzročno zvezo dokazati tožeča stranka.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.