stroški odvoza poškodovanega vozila – naročnik storitve – plačnik storitve – prometna nesreča – ovire v cestnem prometu
Kljub temu, da odvoza poškodovanega vozila ni naročila tožena stranka, temveč policija, krije skladno s 6. odstavkom 123. člena ZVCP-1 in ob izpolnjevanju pogojev iz 5. odstavka toženec stroške odvoza.
nujna pot - določitev nujne poti - širina nujne poti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeni očitki so utemeljeni glede širine dovoljene nujne poti. Zakaj naj bi bila za hojo in vožnjo z osebnimi vozili potrebna širina 3,5 metra, s strani predlagateljev nikoli ni bilo konkretno pojasnjeno (kljub tem da sta se prav na to in pa okoliščino, da naj bi tako široka pot odstopala od običajne širine predlaganih nujnih poti, nasprotna udeleženca na naroku izrecno opozorila).Glede na vsebino ustanovljene nujne poti (ki naj bi bila namenjena hoji in vožnji z osebnimi vozili) bo povsem primerna širine nujne poti 2,7 m.
kršitev materialnih določb zakona – preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu – preizkus zaradi vožnje pod vplivom mamil – prisotnost mamil v organizmu
Dejstvo je, da je bil vzorec substance registriran le v urinu, ne pa v krvi in da navodila za uporabo tega zdravila ne pomenijo absolutne prepovedi za udeležbo v cestnem prometu. Vendar pa je prisotnost prepovedanih substanc mogoče ugotavljati, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tudi na podlagi ostalih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje dokazno pravilno ocenilo, ne le na podlagi odvzetega vzorca urina.
ustavitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo – neuspešna vročitev – postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki dolžniku še niti ni bil vročen, ni mogel postati pravnomočen. Ustavitev izvršbe, ki se še ni začela opravljati, je prenagljena in ne more pomeniti konca tega postopka. Postopek bi bil z ustavitvijo izvršbe lahko končan le v primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali pa v primeru njegove razveljavitve in zavrženja predloga ob smiselni uporabi določb ZPP, ki se nanašajo na postopek v zvezi s plačilnim nalogom.
Glede na to, da so bile v tem postopku že izčrpane zakonske možnosti v zvezi z ugotavljanjem prebivališča dolžnika, bo moral upnik, če bo vztrajal pri predlogu za izvršbo, v primernem roku, ki ga bo ponovno določilo sodišče, bodisi sam poiskati in sodišču sporočiti naslov dejanskega prebivališča dolžnika, na katerem bo mogoča vročitev sklepa o izvršbi, bodisi predlagati postavitev začasnega zastopnika.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar je trditveno in dokazno breme v konkretnem primeru na toženi stranki, ki v pritožbi trdi, da ji je bil sklep z dne 21. 2. 2012 vročen 27. 2. 2012 in ne 24. 2. 2012, kot to izhaja iz vročilnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068741
ZPP člen 356, 443, 443/1 OZ člen 10, 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – neposlovna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode
Po določilu 10. člena OZ se je vsak dolžan vzdržati ravnanja (storitve ali opustitve), s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To določilo vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni bila uporabljena zahtevana skrbnost, je bila navedena norma kršena, oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti.
izostanek z naroka – ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
Ker tožeča stranka nobene od pravno relevantnih okoliščin, to je, da je bila na narok pravilno vabljena ter da na narok nobena od strank ni pristopila, v pritožbi niti ne zatrjuje, so vse ostale pritožbene navedbe brezpredmetne. Odločitev ali bo zadevi po tožbi in nasprotni tožbi obravnavalo ločeno ali združeno, je v popolni diskreciji sodišča in zaključka v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – regulacijska začasna odredba – pogoji za začasno odredbo - verjetnost terjatve – odklop vode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068732
OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zidanje odškodninskih zahtevkov – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča – prispevek oškodovanca
Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej hkrati ob odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode. Ena oblika nepremoženjske škode sicer lahko preide v drugo obliko ob identičnem vzroku za njen nastanek, vendar ko pride do takega prehoda, je končna posledica upoštevna le pri odmeri odškodnine za transformirano obliko nastale nepremoženjske škode.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061151
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6. ZIZ člen 24, 24/4. ZPP člen 205.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – uveljavitev zahtevkov do družbenikov izbrisane pravne osebe – predlog za nadaljevanje izvršbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti družbeniku izbrisane pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno. Prva toženka torej za škodo, nastalo zaradi gibanja množice (ki se lahko izmakne še tako skrbnemu nadzoru ali usmerjanju) odgovarja objektivno, ne glede na svojo krivdo. Škoda pa je tožnici brez dvoma nastala prav zaradi neobvladljivega gibanja množice ljudi pred lokalom L. (kar izpostavlja celo pritožba), ko so se nekateri obiskovalci zabave poškodovali zaradi izrednega pritiska množice pred vhodom.
odškodninska odgovornost mladoletnika – predpostavke odškodninske odgovornosti – deliktna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazno breme
Sozavarovanec toženke je bil ob nastanku škodnega dogodka star 12 let, zato zanj po drugem odstavku 137. člena OZ velja zakonita domneva o njegovi nesposobnosti za razsojanje. Tako za škodo ne odgovarja razen, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati, kar mora dokazati tožnik. Ker tožnik ni uspel dokazati, da je bil sozavarovanec toženke, glede na svoje konkretne sposobnosti, v trenutku nastanka škode, torej tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, sposoben dojeti pomen svojega ravnanja in je tako bil zmožen razsojati, njegova deliktna sposobnost ni dokazana. Zato v skladu z drugim odstavkom 137. člena OZ za škodo ne odgovarja.
Iz listinskih prilog tega spisa in spisa izhaja, da teh listin tožnica ni ne sestavila, ne izpolnila, ne pridobila, oziroma tožnica nasprotnega ni dokazala. Sodišče je nadalje pravilno obrazložilo, da zgolj proučitev teh listin ni samostojna storitev, ki bi v skladu s tar. št. 39 OT utemeljevala odmero nagrade tožnici. Tožnica je namreč te listine proučila v zvezi z zastopanjem tožencev v omenjeni pravdni zadevi. Enako velja za sestanke s strankami – toženci, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da so bili ti opravljeni v zvezi s pravdno zadevo, torej ne gre za samostojno storitev v smislu tar. št. 39 OT, ki ne bi bila zajeta že v drugih tar. št. OT.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz terjatve – subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Trditve tožeče stranke o obstoječi obremenjenosti premoženja druge tožene stranke ne izkazujejo subjektivnega ravnanja druge tožene stranke v smeri onemogočanja izpolnitve predmetne obveznosti. Zato pritožbeno ponavljanje teh trditev ni upoštevno, saj iz njih izhaja le slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
spor majhne vrednosti – razpis naroka na zahtevo stranke – sodba na podlagi odpovedi
Če je tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti zahtevala izvedbo naroka, pa nanj, čeprav je bila v redu vabljena, ne pride, izda sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP.
začasna odredba – bančna garancija – ugovor iz temeljnega posla
Iz zapisa je razvidno, da gre za samostojno, od temeljnega posla neodvisno garancijo, ki predstavlja abstraktno zavezo banke, da bo unovčila garancijo, v kolikor bo zahtevek za unovčitev ustrezal pogojem iz garancije. Ugovori iz temeljnega posla v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe na prepoved izplačila zneska po takšni garanciji je zato dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njeni unovčitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023256
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 60, 60/1, 61, 61/1, 144, 144/1, 144/1-6, 357, 357/1, 357/1-4.
oškodovanec kot tožilec - ponarejanje listin – delovni spor
Zakonski opis kaznivega dejanja ponarejanja listin ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, saj oškodovanec ni obsežen kot objekt storitve kaznivega dejanja. Ne glede na navedeno pa drugemu, konkretno določeni osebi, zaradi kaznivega dejanja ponarejanje listin, lahko nastane škoda in je lahko njena osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Iz opisa kaznivega dejanja mora biti jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Delodajalka A. T. ne more biti oškodovanka in tudi ni upravičena tožilka, zaradi zamude prekluzivnega roka po 204. členu ZDR, ker je po zakonu izgubila procesno pravico do sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja, še preden naj bi obdolžena z namenom dokazovanja prenehanja delovnega razmerja uporabila spremenjeno (ponarejeno) listino. Z očitanim kaznivim dejanjem A. T. niso bile prekršene ali ogrožene premoženjske ali osebnostne pravice.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločen zahtevek – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost – nasprotje med trditvami in dokazi
Določnost tožbenega zahtevka je procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
Presoja pogoja po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP ne sme pomeniti ugotavljanja, ali predložena dokazila dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten. Tudi če je tak dokaz, ki ni v nasprotju z dejstvi, pomanjkljiv in v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, tega ni mogoče šteti kot razlog za zavrnitev izdaje zamudne sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068745
OZ člen 131, 13171 171, 171/1, 179, 185. ZPP člen 141, 142, 196, 277, 318, 318/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – soodgovornost za škodo – izzivanje z glasnim predvajanjem glasbe in žaljivimi besedami – zamudna sodba – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Prvi toženec je bil zaradi dalj časa trajajočega tožnikovega ravnanja (glasnega predvajanja glasbe, pospremljenje z zvokom motorja in žaljivimi besedami, ki se je nadaljevalo kljub večkratnim prošnjam prvega toženca po prenehanju) močno razdražen, tožnika je udaril v afektu, kljub nedopustni uporabi fizične sile pa ni podano nesorazmerje med tožnikovimi dalj časa trajajočimi provokacijami in s strani prvega toženca uporabljeno fizično silo (prijemom za ramena in zgolj enim udarcem v obraz) ter posledicami, ki jih je ta povzročila (tožnik je utrpel majhno škodo – nekaj dni trajajoče telesne bolečine in srednje hud kratkotrajen primarni strah). Upoštevaje navedeno (in dejstvo, da se prvi toženec ni pritožil) pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik do 75% soodgovoren za nastalo škodo.