ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – DRUŠTVA – POLITIČNE STRANKE - POPRAVA KRIVIC
VSM0021400
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 148, 148/1, 179, 179/1. ZDru člen 2. ZDru-1 člen 5. ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6, 108, 350, 350/2, 353, 358.
razžalitev časti in dobrega imena – objava članka - odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost društva
O morebitni odškodninski odgovornosti društva je tako pri ugotavljanju krivde tožene stranke potrebno presoditi, ali je tožena stranka ravnala z zadostno skrbnostjo glede resničnosti in točnosti zapisa v spornem članku.
nujna pot - določitev nujne poti - širina nujne poti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeni očitki so utemeljeni glede širine dovoljene nujne poti. Zakaj naj bi bila za hojo in vožnjo z osebnimi vozili potrebna širina 3,5 metra, s strani predlagateljev nikoli ni bilo konkretno pojasnjeno (kljub tem da sta se prav na to in pa okoliščino, da naj bi tako široka pot odstopala od običajne širine predlaganih nujnih poti, nasprotna udeleženca na naroku izrecno opozorila).Glede na vsebino ustanovljene nujne poti (ki naj bi bila namenjena hoji in vožnji z osebnimi vozili) bo povsem primerna širine nujne poti 2,7 m.
kršitev materialnih določb zakona – preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu – preizkus zaradi vožnje pod vplivom mamil – prisotnost mamil v organizmu
Dejstvo je, da je bil vzorec substance registriran le v urinu, ne pa v krvi in da navodila za uporabo tega zdravila ne pomenijo absolutne prepovedi za udeležbo v cestnem prometu. Vendar pa je prisotnost prepovedanih substanc mogoče ugotavljati, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tudi na podlagi ostalih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje dokazno pravilno ocenilo, ne le na podlagi odvzetega vzorca urina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068741
ZPP člen 356, 443, 443/1 OZ člen 10, 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – neposlovna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode
Po določilu 10. člena OZ se je vsak dolžan vzdržati ravnanja (storitve ali opustitve), s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To določilo vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni bila uporabljena zahtevana skrbnost, je bila navedena norma kršena, oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar je trditveno in dokazno breme v konkretnem primeru na toženi stranki, ki v pritožbi trdi, da ji je bil sklep z dne 21. 2. 2012 vročen 27. 2. 2012 in ne 24. 2. 2012, kot to izhaja iz vročilnice.
ustavitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo – neuspešna vročitev – postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki dolžniku še niti ni bil vročen, ni mogel postati pravnomočen. Ustavitev izvršbe, ki se še ni začela opravljati, je prenagljena in ne more pomeniti konca tega postopka. Postopek bi bil z ustavitvijo izvršbe lahko končan le v primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali pa v primeru njegove razveljavitve in zavrženja predloga ob smiselni uporabi določb ZPP, ki se nanašajo na postopek v zvezi s plačilnim nalogom.
Glede na to, da so bile v tem postopku že izčrpane zakonske možnosti v zvezi z ugotavljanjem prebivališča dolžnika, bo moral upnik, če bo vztrajal pri predlogu za izvršbo, v primernem roku, ki ga bo ponovno določilo sodišče, bodisi sam poiskati in sodišču sporočiti naslov dejanskega prebivališča dolžnika, na katerem bo mogoča vročitev sklepa o izvršbi, bodisi predlagati postavitev začasnega zastopnika.
začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža – nezakonitost pogodbe - financiranje nakupa poslovnega deleža
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izpodbijana pogodba nezakonita, saj ni izkazala zatrjevanega dejstva nedovoljene finančne asistence 1. tožene stranke, pri prodaji poslovnega deleža v 5. toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ob izrecnem nasprotovanju toženih strank, pravilno ugotovilo, da 1. tožena stranka ni 2. toženi stranki financirala nakupa poslovnega deleža v 5. toženi stranki z zagotovitvijo posojila, predujma ali česa podobnega.
spor majhne vrednosti – razpis naroka na zahtevo stranke – sodba na podlagi odpovedi
Če je tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti zahtevala izvedbo naroka, pa nanj, čeprav je bila v redu vabljena, ne pride, izda sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena ZPP.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz terjatve – subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Trditve tožeče stranke o obstoječi obremenjenosti premoženja druge tožene stranke ne izkazujejo subjektivnega ravnanja druge tožene stranke v smeri onemogočanja izpolnitve predmetne obveznosti. Zato pritožbeno ponavljanje teh trditev ni upoštevno, saj iz njih izhaja le slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – regulacijska začasna odredba – pogoji za začasno odredbo - verjetnost terjatve – odklop vode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
odškodninska odgovornost mladoletnika – predpostavke odškodninske odgovornosti – deliktna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazno breme
Sozavarovanec toženke je bil ob nastanku škodnega dogodka star 12 let, zato zanj po drugem odstavku 137. člena OZ velja zakonita domneva o njegovi nesposobnosti za razsojanje. Tako za škodo ne odgovarja razen, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati, kar mora dokazati tožnik. Ker tožnik ni uspel dokazati, da je bil sozavarovanec toženke, glede na svoje konkretne sposobnosti, v trenutku nastanka škode, torej tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, sposoben dojeti pomen svojega ravnanja in je tako bil zmožen razsojati, njegova deliktna sposobnost ni dokazana. Zato v skladu z drugim odstavkom 137. člena OZ za škodo ne odgovarja.
napake izvršenega dela – pogodba o delu – grajanje napak
Tožena stranka ni dokazala, da je zatrjevane napake pri tožeči stranki pravočasno (če sploh) grajala, zato je pritožbeno vztrajanje pri postavitvi izvedenca ustrezne stroke, ki bi se do narave zatrjevanih napak opredelil, neutemeljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068745
OZ člen 131, 13171 171, 171/1, 179, 185. ZPP člen 141, 142, 196, 277, 318, 318/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – soodgovornost za škodo – izzivanje z glasnim predvajanjem glasbe in žaljivimi besedami – zamudna sodba – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Prvi toženec je bil zaradi dalj časa trajajočega tožnikovega ravnanja (glasnega predvajanja glasbe, pospremljenje z zvokom motorja in žaljivimi besedami, ki se je nadaljevalo kljub večkratnim prošnjam prvega toženca po prenehanju) močno razdražen, tožnika je udaril v afektu, kljub nedopustni uporabi fizične sile pa ni podano nesorazmerje med tožnikovimi dalj časa trajajočimi provokacijami in s strani prvega toženca uporabljeno fizično silo (prijemom za ramena in zgolj enim udarcem v obraz) ter posledicami, ki jih je ta povzročila (tožnik je utrpel majhno škodo – nekaj dni trajajoče telesne bolečine in srednje hud kratkotrajen primarni strah). Upoštevaje navedeno (in dejstvo, da se prvi toženec ni pritožil) pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik do 75% soodgovoren za nastalo škodo.
Iz listinskih prilog tega spisa in spisa izhaja, da teh listin tožnica ni ne sestavila, ne izpolnila, ne pridobila, oziroma tožnica nasprotnega ni dokazala. Sodišče je nadalje pravilno obrazložilo, da zgolj proučitev teh listin ni samostojna storitev, ki bi v skladu s tar. št. 39 OT utemeljevala odmero nagrade tožnici. Tožnica je namreč te listine proučila v zvezi z zastopanjem tožencev v omenjeni pravdni zadevi. Enako velja za sestanke s strankami – toženci, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da so bili ti opravljeni v zvezi s pravdno zadevo, torej ne gre za samostojno storitev v smislu tar. št. 39 OT, ki ne bi bila zajeta že v drugih tar. št. OT.
Na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti je tožena stranka odgovorna tožniku za škodo, saj je podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca.
začasna odredba – bančna garancija – ugovor iz temeljnega posla
Iz zapisa je razvidno, da gre za samostojno, od temeljnega posla neodvisno garancijo, ki predstavlja abstraktno zavezo banke, da bo unovčila garancijo, v kolikor bo zahtevek za unovčitev ustrezal pogojem iz garancije. Ugovori iz temeljnega posla v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe na prepoved izplačila zneska po takšni garanciji je zato dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njeni unovčitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023256
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 60, 60/1, 61, 61/1, 144, 144/1, 144/1-6, 357, 357/1, 357/1-4.
oškodovanec kot tožilec - ponarejanje listin – delovni spor
Zakonski opis kaznivega dejanja ponarejanja listin ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, saj oškodovanec ni obsežen kot objekt storitve kaznivega dejanja. Ne glede na navedeno pa drugemu, konkretno določeni osebi, zaradi kaznivega dejanja ponarejanje listin, lahko nastane škoda in je lahko njena osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Iz opisa kaznivega dejanja mora biti jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Delodajalka A. T. ne more biti oškodovanka in tudi ni upravičena tožilka, zaradi zamude prekluzivnega roka po 204. členu ZDR, ker je po zakonu izgubila procesno pravico do sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja, še preden naj bi obdolžena z namenom dokazovanja prenehanja delovnega razmerja uporabila spremenjeno (ponarejeno) listino. Z očitanim kaznivim dejanjem A. T. niso bile prekršene ali ogrožene premoženjske ali osebnostne pravice.