stroški odvoza poškodovanega vozila – naročnik storitve – plačnik storitve – prometna nesreča – ovire v cestnem prometu
Kljub temu, da odvoza poškodovanega vozila ni naročila tožena stranka, temveč policija, krije skladno s 6. odstavkom 123. člena ZVCP-1 in ob izpolnjevanju pogojev iz 5. odstavka toženec stroške odvoza.
nujna pot - določitev nujne poti - širina nujne poti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeni očitki so utemeljeni glede širine dovoljene nujne poti. Zakaj naj bi bila za hojo in vožnjo z osebnimi vozili potrebna širina 3,5 metra, s strani predlagateljev nikoli ni bilo konkretno pojasnjeno (kljub tem da sta se prav na to in pa okoliščino, da naj bi tako široka pot odstopala od običajne širine predlaganih nujnih poti, nasprotna udeleženca na naroku izrecno opozorila).Glede na vsebino ustanovljene nujne poti (ki naj bi bila namenjena hoji in vožnji z osebnimi vozili) bo povsem primerna širine nujne poti 2,7 m.
kršitev materialnih določb zakona – preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu – preizkus zaradi vožnje pod vplivom mamil – prisotnost mamil v organizmu
Dejstvo je, da je bil vzorec substance registriran le v urinu, ne pa v krvi in da navodila za uporabo tega zdravila ne pomenijo absolutne prepovedi za udeležbo v cestnem prometu. Vendar pa je prisotnost prepovedanih substanc mogoče ugotavljati, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tudi na podlagi ostalih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje dokazno pravilno ocenilo, ne le na podlagi odvzetega vzorca urina.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar je trditveno in dokazno breme v konkretnem primeru na toženi stranki, ki v pritožbi trdi, da ji je bil sklep z dne 21. 2. 2012 vročen 27. 2. 2012 in ne 24. 2. 2012, kot to izhaja iz vročilnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068741
ZPP člen 356, 443, 443/1 OZ člen 10, 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – neposlovna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode
Po določilu 10. člena OZ se je vsak dolžan vzdržati ravnanja (storitve ali opustitve), s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To določilo vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni bila uporabljena zahtevana skrbnost, je bila navedena norma kršena, oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti.
ustavitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – zavrženje predloga za izvršbo – neuspešna vročitev – postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki dolžniku še niti ni bil vročen, ni mogel postati pravnomočen. Ustavitev izvršbe, ki se še ni začela opravljati, je prenagljena in ne more pomeniti konca tega postopka. Postopek bi bil z ustavitvijo izvršbe lahko končan le v primeru pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ali pa v primeru njegove razveljavitve in zavrženja predloga ob smiselni uporabi določb ZPP, ki se nanašajo na postopek v zvezi s plačilnim nalogom.
Glede na to, da so bile v tem postopku že izčrpane zakonske možnosti v zvezi z ugotavljanjem prebivališča dolžnika, bo moral upnik, če bo vztrajal pri predlogu za izvršbo, v primernem roku, ki ga bo ponovno določilo sodišče, bodisi sam poiskati in sodišču sporočiti naslov dejanskega prebivališča dolžnika, na katerem bo mogoča vročitev sklepa o izvršbi, bodisi predlagati postavitev začasnega zastopnika.
začasna odredba – bančna garancija – ugovor iz temeljnega posla
Iz zapisa je razvidno, da gre za samostojno, od temeljnega posla neodvisno garancijo, ki predstavlja abstraktno zavezo banke, da bo unovčila garancijo, v kolikor bo zahtevek za unovčitev ustrezal pogojem iz garancije. Ugovori iz temeljnega posla v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe na prepoved izplačila zneska po takšni garanciji je zato dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njeni unovčitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023256
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 60, 60/1, 61, 61/1, 144, 144/1, 144/1-6, 357, 357/1, 357/1-4.
oškodovanec kot tožilec - ponarejanje listin – delovni spor
Zakonski opis kaznivega dejanja ponarejanja listin ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, saj oškodovanec ni obsežen kot objekt storitve kaznivega dejanja. Ne glede na navedeno pa drugemu, konkretno določeni osebi, zaradi kaznivega dejanja ponarejanje listin, lahko nastane škoda in je lahko njena osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Iz opisa kaznivega dejanja mora biti jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Delodajalka A. T. ne more biti oškodovanka in tudi ni upravičena tožilka, zaradi zamude prekluzivnega roka po 204. členu ZDR, ker je po zakonu izgubila procesno pravico do sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja, še preden naj bi obdolžena z namenom dokazovanja prenehanja delovnega razmerja uporabila spremenjeno (ponarejeno) listino. Z očitanim kaznivim dejanjem A. T. niso bile prekršene ali ogrožene premoženjske ali osebnostne pravice.
Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno. Prva toženka torej za škodo, nastalo zaradi gibanja množice (ki se lahko izmakne še tako skrbnemu nadzoru ali usmerjanju) odgovarja objektivno, ne glede na svojo krivdo. Škoda pa je tožnici brez dvoma nastala prav zaradi neobvladljivega gibanja množice ljudi pred lokalom L. (kar izpostavlja celo pritožba), ko so se nekateri obiskovalci zabave poškodovali zaradi izrednega pritiska množice pred vhodom.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjeten izkaz terjatve – subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Trditve tožeče stranke o obstoječi obremenjenosti premoženja druge tožene stranke ne izkazujejo subjektivnega ravnanja druge tožene stranke v smeri onemogočanja izpolnitve predmetne obveznosti. Zato pritožbeno ponavljanje teh trditev ni upoštevno, saj iz njih izhaja le slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža – nezakonitost pogodbe - financiranje nakupa poslovnega deleža
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izpodbijana pogodba nezakonita, saj ni izkazala zatrjevanega dejstva nedovoljene finančne asistence 1. tožene stranke, pri prodaji poslovnega deleža v 5. toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ob izrecnem nasprotovanju toženih strank, pravilno ugotovilo, da 1. tožena stranka ni 2. toženi stranki financirala nakupa poslovnega deleža v 5. toženi stranki z zagotovitvijo posojila, predujma ali česa podobnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068732
OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zidanje odškodninskih zahtevkov – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča – prispevek oškodovanca
Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej hkrati ob odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode. Ena oblika nepremoženjske škode sicer lahko preide v drugo obliko ob identičnem vzroku za njen nastanek, vendar ko pride do takega prehoda, je končna posledica upoštevna le pri odmeri odškodnine za transformirano obliko nastale nepremoženjske škode.
varstvo sorodnih pravic – pravice proizvajalcev fonogramov – javno priobčevanje fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – civilna kazen – nedoločen zahtevek – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost – nasprotje med trditvami in dokazi
Določnost tožbenega zahtevka je procesna predpostavka za njegovo (meritorno) obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, kar v primeru denarne terjatve terja navedbo določenega zneska denarja.
Presoja pogoja po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP ne sme pomeniti ugotavljanja, ali predložena dokazila dokazujejo resničnost zatrjevanih dejstev. Če zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz in ali je zadosten. Tudi če je tak dokaz, ki ni v nasprotju z dejstvi, pomanjkljiv in v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, tega ni mogoče šteti kot razlog za zavrnitev izdaje zamudne sodbe.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061151
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6. ZIZ člen 24, 24/4. ZPP člen 205.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – uveljavitev zahtevkov do družbenikov izbrisane pravne osebe – predlog za nadaljevanje izvršbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti družbeniku izbrisane pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – faza oprave izvršbe – ustavitev postopka izvršbe – ločitvena pravica
Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne postane pravnomočen preden se nad dolžnikom začne stečajni postopek, mora sodišče prve stopnje uporabiti določbo 132. člena ZFPPIPP.
napake izvršenega dela – pogodba o delu – grajanje napak
Tožena stranka ni dokazala, da je zatrjevane napake pri tožeči stranki pravočasno (če sploh) grajala, zato je pritožbeno vztrajanje pri postavitvi izvedenca ustrezne stroke, ki bi se do narave zatrjevanih napak opredelil, neutemeljeno.
Na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti je tožena stranka odgovorna tožniku za škodo, saj je podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca.