umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
ZIZ člen 52, 64, 65, 66, 66/3. ZZZDR člen 57. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4, 4/1, 4/1-1.
plačilo dela izvršitelja – organizacija in izvedba javne dražbe – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – pravica solastnika premičnine, ki je predmet izvršbe
Ker je v skladu s prvo alinejo tarifne številke 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) izvršitelj upravičen do enotnega plačila za organizacijo in izvedbo javne dražbe, bi bil izvršitelj v vsakem primeru do navedenega plačila za javno dražbo upravičen, tudi če le-ta po razpisu in organizaciji zaradi določenih okoliščin, npr. zaradi obvestila o poplačilu dolga, prejetega na samem naroku za javno dražbo, dejansko ne bi bila izvedena.
taksna obveznost otroka – oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje družinskih članov – taksna obveznost preživninskega zavezanca
Plačilo sodnih taks ni obveznost, ki bi jo moral kriti preživninski zavezanec. Če otrok sam plačila sodnih taks ne zmore, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleča preživninskega zavezanca.
ZDR člen 116, 116/3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 94.
javni uslužbenec - vojak - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izobraževanje - pravica do obrambe - ugovor - bolniški stalež
V tožnikovem primeru ne pride v poštev določba tretjega odstavka 116. člena ZDR, po kateri delavcu, ki je v bolniškem staležu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preneha delovno razmerje šele z zaključkom bolniškega staleža oz. po šestih mesecih, saj mu je delovno razmerje prenehalo po specialni določbi ZSSloV, ker v predvidenem času ni zaključil temeljnega vojaškega usposabljanja (pri čemer tudi ni bistveno, iz katerega razloga usposabljanja ni zaključil), ne pa zaradi nesposobnosti ali iz poslovnega razloga.
Pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta in posledično odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo neto zneske plač in nadomestil plač, kot jih je tožnik vtoževal (prispevki in davki oz. bruto zneski se lahko spreminjajo glede na dan plačila).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je dokazala tako obstoj utemeljenega razloga (upad del v gradbeni panogi) kot dejstvo, da so bili tožniki kot presežni delavci izbrani na podlagi (pravilno dodeljenih) nižjih ocen delovne uspešnosti.
premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka je opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi (predpostavko za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) vključila v sklep o disciplinski odgovornosti tožnika. Čeprav tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal in tudi ni uveljavljal sodnega varstva, to ne pomeni, da je opozorilo „pravnomočno“. Utemeljenost opozorila se v vsakem primeru presodi v sporu, ki teče o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo sklepa, s katerim je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka z revizijo, saj bi moralo o povrnitvi stroškov odločiti sodišče, ki je revizijo zavrglo, to pa je bilo Vrhovno sodišče RS. To sodišče je o revizijskih stroških že odločilo, zato je presojani sklep sodišča prve stopnje nepotreben in se ga razveljavi.
ZDR člen 79, 80, 169, 3243, 243/4. ZPIZ-1 člen 209.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezakonita odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – uveljavljanje nadomestila plače – samostojni podjetnik – plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisa razgovora izhaja, da je tožnik na razgovoru s kadrovsko službo navajal, da s toženo stranko ne bo več sodeloval. Po oceni pritožbenega sodišča navedenega zapisa ni mogoče razumeti v smislu sporazuma iz 79. člena ZDR niti ga ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 80. člena ZDR.
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost - varno delo
Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.
pravica do pritožbe – pritožba zoper procesni sklep o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper procesni sklep, pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
zamudna sodba - vročanje - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - pritožbena novota
Zamudne sodbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi predloženih dokazov (sporazuma o plačilu) ni mogoče upoštevati. Dejstvo, da je dolgovan znesek že delno poravnala, pa tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.