začasna odredba – obstoj nevarnosti – likvidnost dolžnika v času oprave izvršbe - ocena gospodarskega stanja dolžnika – blokada transakcijskih računov
Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.
Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
prenos lastninske pravice na premičninah – davčna izvršba - komisijska prodaja – vpis v register vozil
Pridobitev prometnega dovoljenja in vpis oziroma izbris iz registra vozil ne morejo imeti stvarnopravnega pomena, ki ga ima npr. zemljiškoknjižni vpis pri nepremičninah. V konkretnem primeru pa je ravnanje tožnika, tj. odjava avtomobila iz registra vozil pred izdanim sklepom o davčni izvršbi, lahko pomembno iz dokaznega vidika.
motenje posesti – motilno dejanje – protipravnost motilnega dejanja – dogovor o načinu uporabe stanovanja
Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071404
ZZK-1 člen 132, 132-4. SPZ člen 194. ZPP člen 333.
zemljiški dolg - zloraba - ničnost - relativna neveljavnost
Če lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, je tak posel ničen. Vendar pa tega upnik ne more uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku (sproženim za vknjižbo zemljiškega dolga), marveč v pravdi.
SPZ člen 24, 269. ZTLR člen 29, 70. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 42, 42/1. ZPP člen 196, 316, 316/2. ODZ paragraf 1460, 1472, 1479.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje - obličnost - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - priposestvovanje - družbena lastnina
Neoblično sklenjena pogodba postane z realizacijo veljavna, kar pa pri nepremičninah ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice.
nedenarna terjatev – obračun in plačilo prispevkov – odgovornost za nedenarne obveznost izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – izbris družbe iz sodnega registra – singularno pravno nasledstvo
Obveznost delodajalca obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi pomeni nedenarno obveznost v razmerju do upnika – delavca.
V primeru nedenarnih terjatev aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe iz sodnega registra v postopku brez likvidacije.
ZIZ člen 52, 64, 65, 66, 66/3. ZZZDR člen 57. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4, 4/1, 4/1-1.
plačilo dela izvršitelja – organizacija in izvedba javne dražbe – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – pravica solastnika premičnine, ki je predmet izvršbe
Ker je v skladu s prvo alinejo tarifne številke 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) izvršitelj upravičen do enotnega plačila za organizacijo in izvedbo javne dražbe, bi bil izvršitelj v vsakem primeru do navedenega plačila za javno dražbo upravičen, tudi če le-ta po razpisu in organizaciji zaradi določenih okoliščin, npr. zaradi obvestila o poplačilu dolga, prejetega na samem naroku za javno dražbo, dejansko ne bi bila izvedena.
pravica do pritožbe – pritožba zoper procesni sklep o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper procesni sklep, pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
zamudna sodba - vročanje - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - pritožbena novota
Zamudne sodbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi predloženih dokazov (sporazuma o plačilu) ni mogoče upoštevati. Dejstvo, da je dolgovan znesek že delno poravnala, pa tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/1, 113. ZNP člen 77, 77/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pritožba osebe, ki nima te pravice – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – napačen pravni pouk
Če pritožnik, ki je sin udeleženke, po veljavnem zakonu nima pravice do pritožbe, mu te pravice ni moglo dati niti sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je dokazala tako obstoj utemeljenega razloga (upad del v gradbeni panogi) kot dejstvo, da so bili tožniki kot presežni delavci izbrani na podlagi (pravilno dodeljenih) nižjih ocen delovne uspešnosti.
premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).
taksna obveznost otroka – oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje družinskih članov – taksna obveznost preživninskega zavezanca
Plačilo sodnih taks ni obveznost, ki bi jo moral kriti preživninski zavezanec. Če otrok sam plačila sodnih taks ne zmore, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleča preživninskega zavezanca.
ZDR člen 79, 80, 169, 3243, 243/4. ZPIZ-1 člen 209.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezakonita odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – uveljavljanje nadomestila plače – samostojni podjetnik – plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisa razgovora izhaja, da je tožnik na razgovoru s kadrovsko službo navajal, da s toženo stranko ne bo več sodeloval. Po oceni pritožbenega sodišča navedenega zapisa ni mogoče razumeti v smislu sporazuma iz 79. člena ZDR niti ga ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 80. člena ZDR.
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost - varno delo
Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka je opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi (predpostavko za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) vključila v sklep o disciplinski odgovornosti tožnika. Čeprav tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal in tudi ni uveljavljal sodnega varstva, to ne pomeni, da je opozorilo „pravnomočno“. Utemeljenost opozorila se v vsakem primeru presodi v sporu, ki teče o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo sklepa, s katerim je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka z revizijo, saj bi moralo o povrnitvi stroškov odločiti sodišče, ki je revizijo zavrglo, to pa je bilo Vrhovno sodišče RS. To sodišče je o revizijskih stroških že odločilo, zato je presojani sklep sodišča prve stopnje nepotreben in se ga razveljavi.