zadostno število izvodov tožbe – nepopolna tožba – zavrženje tožbe
Tožnik je dolžan vložiti tožbo s prilogami v zadostnem številu izvodov. Če tega ne stori niti v postavljenem roku po sklepu sodišča, čeprav je opozorjen na posledice neupoštevanja tega sklepa, se tožba kot nepopolna zavrže. Sodišče ni dolžno kopirati vlog in prilog stranke zaradi vročanja nasprotni stranki
SPZ člen 24, 269. ZTLR člen 29, 70. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 42, 42/1. ZPP člen 196, 316, 316/2. ODZ paragraf 1460, 1472, 1479.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje - obličnost - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - priposestvovanje - družbena lastnina
Neoblično sklenjena pogodba postane z realizacijo veljavna, kar pa pri nepremičninah ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice.
ZIZ člen 16a, 16a/2, 16a/2-2, 17, 40, 40/1, 40/1-1, 40/2.
predlog za izvršbo – identifikacijski podatki o dolžniku in upniku – identiteta strank – identifikacijski znak nepremičnine
Dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo pozabil označiti matično ali davčno številko obeh strank v postopku, predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o izvršbi. Dolžnik niti ni trdil, da ne obstoji identiteta med strankami izvršilnega in pravdnega postopka.
Zgolj dejstvo, da je upnik v označbo nepremičnine vnesel še ID znak nepremičnine, ne spremeni predmeta obveznosti. Pravilna oznaka nepremičnine po ZZK-1 je pomembna le v postopkih, katerih izid je vpis v zemljiško knjigo, kar pa ni primer v postopku izvršbe zaradi izpraznitve in izselitve nepremičnine.
umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
ZPP člen 191, 191/2, 184, 184/3. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 672.
statusno preoblikovanje podjetnika - pravdna stranka – procesna sposobnost – samostojni podjetnik - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta torej isti subjekt. S statusnim preoblikovanjem podjetnika s prenosom podjetja na kapitalsko družbo pa subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe in stranke postopka ne preneha. Ta preneha šele s smrtjo fizične osebe. Prvotno toženi stranki je torej prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njen procesni položaj kot stranke (fizične osebe) v postopku.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
ZIZ člen 52, 64, 65, 66, 66/3. ZZZDR člen 57. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4, 4/1, 4/1-1.
plačilo dela izvršitelja – organizacija in izvedba javne dražbe – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – pravica solastnika premičnine, ki je predmet izvršbe
Ker je v skladu s prvo alinejo tarifne številke 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) izvršitelj upravičen do enotnega plačila za organizacijo in izvedbo javne dražbe, bi bil izvršitelj v vsakem primeru do navedenega plačila za javno dražbo upravičen, tudi če le-ta po razpisu in organizaciji zaradi določenih okoliščin, npr. zaradi obvestila o poplačilu dolga, prejetega na samem naroku za javno dražbo, dejansko ne bi bila izvedena.
premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka je opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi (predpostavko za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) vključila v sklep o disciplinski odgovornosti tožnika. Čeprav tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal in tudi ni uveljavljal sodnega varstva, to ne pomeni, da je opozorilo „pravnomočno“. Utemeljenost opozorila se v vsakem primeru presodi v sporu, ki teče o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
taksna obveznost otroka – oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – premoženjsko stanje družinskih članov – taksna obveznost preživninskega zavezanca
Plačilo sodnih taks ni obveznost, ki bi jo moral kriti preživninski zavezanec. Če otrok sam plačila sodnih taks ne zmore, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleča preživninskega zavezanca.
pravica do pritožbe – pritožba zoper procesni sklep o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev
Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2012 je sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper procesni sklep, pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
zamudna sodba - vročanje - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - pritožbena novota
Zamudne sodbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi predloženih dokazov (sporazuma o plačilu) ni mogoče upoštevati. Dejstvo, da je dolgovan znesek že delno poravnala, pa tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.
Pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta in posledično odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo neto zneske plač in nadomestil plač, kot jih je tožnik vtoževal (prispevki in davki oz. bruto zneski se lahko spreminjajo glede na dan plačila).
ZDR člen 116, 116/3. ZSSloV člen 49, 49/1, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 94.
javni uslužbenec - vojak - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izobraževanje - pravica do obrambe - ugovor - bolniški stalež
V tožnikovem primeru ne pride v poštev določba tretjega odstavka 116. člena ZDR, po kateri delavcu, ki je v bolniškem staležu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preneha delovno razmerje šele z zaključkom bolniškega staleža oz. po šestih mesecih, saj mu je delovno razmerje prenehalo po specialni določbi ZSSloV, ker v predvidenem času ni zaključil temeljnega vojaškega usposabljanja (pri čemer tudi ni bistveno, iz katerega razloga usposabljanja ni zaključil), ne pa zaradi nesposobnosti ali iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo sklepa, s katerim je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka z revizijo, saj bi moralo o povrnitvi stroškov odločiti sodišče, ki je revizijo zavrglo, to pa je bilo Vrhovno sodišče RS. To sodišče je o revizijskih stroških že odločilo, zato je presojani sklep sodišča prve stopnje nepotreben in se ga razveljavi.
ZDZdr člen 2, 2-10, 67, 67/1, 113. ZNP člen 77, 77/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pritožba osebe, ki nima te pravice – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – napačen pravni pouk
Če pritožnik, ki je sin udeleženke, po veljavnem zakonu nima pravice do pritožbe, mu te pravice ni moglo dati niti sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom izpodbijanega sklepa.
ZDR člen 79, 80, 169, 3243, 243/4. ZPIZ-1 člen 209.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezakonita odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – uveljavljanje nadomestila plače – samostojni podjetnik – plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisa razgovora izhaja, da je tožnik na razgovoru s kadrovsko službo navajal, da s toženo stranko ne bo več sodeloval. Po oceni pritožbenega sodišča navedenega zapisa ni mogoče razumeti v smislu sporazuma iz 79. člena ZDR niti ga ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 80. člena ZDR.
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost - varno delo
Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.