Tožnik, ki je z enoto JLA zapustil Republiko Slovenijo, v Sloveniji ni dejansko živel od 26. avgusta 1991 do 5. junija 1992. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZUS člen 59, 59/1. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63.ZDRS člen 39.ZUS-1 člen 75, 85, 86, 107, 107/2.
revizija - ugotavljanje državljanstva FLRJ - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - neverodostojnost arhivskih podatkov
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZDrž je določil v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemško narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Ta določba torej ne ureja odvzema državljanstva Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, temveč pogoje za ugotovitev državljanstva DFJ oziroma FLRJ.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - domneva nelojalnost - dokazno breme - aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda - politična nevtralnost - ZUS-1 - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Nasprotovanje kočevskega Nemca preselitvi v Reich (ki ga je kasneje opustil) in nečlanstvo v nacističnih organizacijah ne zadoščajo za izpodbitje domneve nelojalnosti. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954) člen 3. „Osimska pogodba“ (Pogodba med Socialistično federativ.
Prebivalcem bivše cone B STO, če niso optirali za Italijo, je bilo podeljeno državljanstvo FLRJ s 3. členom Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954). Osebe, ki so bile na dan 10. junija 1940 italijanski državljani, in so imele stalno prebivališče v coni B STO, so z uveljavitvijo "Osimske pogodbe" izgubile jugoslovansko državljanstvo, če so imele v tem času prebivališče v Italiji (1. odstavek 3. člena Osimske pogodbe - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo; Ur.l. SFRJ - MP, št. 1/77).
ugotavljanje državljanstva kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva
S pritožbenimi ugovori, ki se v celoti nanašajo na državljanstvo obravnavane osebe, tožnik v denacionalizacijskem postopku ne more uspeti, ker se v tem postopku odloča le o vračanju premoženja, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji, med drugim tudi pogoj državljanstva, o katerem pa se odloča v posebnem upravnem postopku in je predmet posebnega upravnega spora.
Državljan druge republike, ki je kot zdomec na začasnem delu v tujini, ne živi dejansko v Sloveniji in ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva RS po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Ugoditev, ker je tožena stranka kršila določbe ZUP (zakona o splošnem upravnem postopku) o zaslišanju stranke in ni v celoti izvedla dokaznega postopka.
Ker sta bila pogoja glede bivanja v tujini in glede nemške narodnosti ugotovljena, ni pa bilo dokazano kontinuirano lojalno ravnanje, je bil materialni zakon pravilno uporabljen.
ugotovitev državljanstva - domneve nelojalnosti - dokazovanje aktivne lojalnosti - pavšalne navedbe o pomoči partizanom - članstvo v Kulturbundu
Ker se po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v zvezi z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, v postopku ni potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja, temveč breme izpodbijanja nelojalnosti nosi stranka.