pridobitev državljanstva - državljan, pripadnik varnostne službe - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države
Tožba je bila zavrnjena, ker že pripadnost tožnika varnostni službi JA v času pred in med agresijo in po agresiji JA na Republiko Slovenijo predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je ob presoji skladnost 2. odstavka 35. člena ZDrž z Ustavo Republike Slovenije (in ne z Ustavo FLRJ iz leta 1946) menilo, da je mogoče preizkusiti le, ali 2. odstavek 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega režima (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur. list RS, št. 23/97). Ob uporabi takšnega merila je odločilo, da jugoslovanskemu zakonodajalcu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS odločilo, da 2. odstavek 35. člena ZDrž ni posledica nedopustnega ravnanja, je neutemeljen ugovor, da je učinek te določbe diskriminatoren do oseb nemške nacionalne pripadnosti.
denacionalizacija- ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - kršitev temeljnih človekovih pravic - odločba Ustavnega sodišča -
Vrhovno sodišče RS ni pristojno, da bi presojalo skladnost zakonov z Ustavo. Za presojo ustavnosti je glede na 160. člen Ustave Republike Slovenije pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki poleg tega ne presoja skladnosti že razveljavljenih zakonov s prav tako že razveljavljeno Ustavo iz leta 1946 (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur.l. RS, št. 23/97), Vrhovno sodišče RS zato lahko le uporabi Zakon o državljanstvu FLRJ, takšnega kot je bil sprejet in to velja tudi za vse njegove kasneje spremembe.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo Kraljevine Jugoslavije - državljanstvo Kraljevine SHS - izguba državljanstva FLRJ
Mogoča je bila pridobitev državljanstva Kraljevine Jugoslavije po rodu (§ 7a) ZDrž SHS). Ta določba ni določala, kateri od obeh staršev je moral biti državljan Kraljevine Jugoslavije, da je njegov otrok pridobil državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. Pravilo § 7 ZDrž SHS je v tem oziru dopolnjeval § 42 odstavek 1 in 3 ZDrž SHS, ki je odredil, da pridobi zakonski otrok državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, če je bil njegov oče državljan Kraljevine Jugoslavije. Državljanstvo matere za državljanstvo zakonskega otroka torej ni bilo pomembno, in sicer celo niti tedaj ne, če je bil zakonski otrok rojen po očetovi smrti. Da pa bi državljanov otrok izgubil državljanstvo zgolj zaradi očetove smrti, ZDrž SHS ni določal. Vendar je v tej zadevi bistveno ali je bilo tožnikoma z novelo Zakona o državljanstvu FLRJ to državljanstvo naknadno odrečeno. Ker sta tožnika na dan 4.12.1948 živela v tujini in bila Nemca in ker nista uspela dokazati svojega lojalnega ravnanja, se šteje, da po 28.8.1945 nista imela jugoslovanskega državljanstva.
pridobitev - pogoji - državljan druge republike - prijavljeno stalno prebivališče na dan plebiscita v R Sloveniji
Državljan druge republike, ki dne 23.12.1990 v Sloveniji ni imel prijavljenega stalnega prebivališča ne izpolnjuje enega izmed pogojev, ki jih za pridobitev državljanstva določa 40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Tožnik, ki kot vojaška oseba ni živel v R Sloveniji od sredine avgusta 1992 do 4.10.1991, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva. Kot vojaška oseba se je bil dolžan podrediti odredbam vojaških organov.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - podatki iz uradnih evidenc - nasprotni dokazi strank
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da, ker v uradnih evidencah ne obstajajo podatki, da je bila tožničina pravna prednica domovinsko pristojna na območju Kraljevine Jugoslavije oziroma da je bila državljanka Kraljevine Jugoslavije in povojne FLR Jugoslavije, sta prvostopni upravni organ in tožena stranka, tudi po presoji revizijskega sodišča, ob izostanku nasprotnih dokazov, ki jih kljub pozivu ni predložil tožničin pooblaščenec, pravilno odločila, ko sta ugotovila, da tožničina pravna prednica ni bila jugoslovanska državljanka.
Tožnica, ki od l. 1987 dela v ZR Nemčiji, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva R. Slovenije po 1. odst. 40. čl. ZD.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - poroka s tujim državljanom - poroka z državljanom FLRJ
Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti - dokazno breme - aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda
Nelojalnost kot pravno nedoločen pojem je kot takšen del materialnega prava, katerega uporabo revizijsko sodišče preizkusi tudi po uradni dolžnosti.
ZDen člen 9, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - vezanost na pravnomočno odločbo o državljanstvu
Denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja, je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov in tega vprašanja v postopku denacionalizacije ne odpira oziroma o njem ne odloča. Zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno državljanstvo. To je tožnici pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.
Ker je bila tožnikova tožba vložena priporočeno po pošti po poteku z zakonom določenega roka, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 pravilno zavrglo.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so živele v tujini in ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu.
denacionalizacija - dvojno državljanstvo - uporaba določb Zakona o državljanstvu FLRJ
Pridobitev avstrijskega državljanstva med 28.8.1945 in 4.12.1948 ni povzročila samodejne izgube državljanstva FLRJ. Za dvojne državljane nemške narodnosti je zato veljala novela ZDrž z dne 4.12.1948 enako kot za druge državljane nemške narodnosti.