Štirinajstdnevna odsotnost iz Republike Slovenije sama zase ne more biti zadostna podlaga za ugotovitev, da državljan druge republike, ki prosi za slovensko državljanstvo, dejansko ne živi v Sloveniji.
Državljan druge republike, ki je z enoto JA zapustil Slovenijo in se je po ukazih vojaških oblasti nahajal izven Slovenije, ne izpolnjuje pogoje dejanskega življenja v Sloveniji v smislu 40. člena zakona o državljanstvu RS.
Okoliščina, da tožnik, ki je zaposlen v Avstriji, preživi letni dopust in praznike na naslovu stalnega prebivališča v Sloveniji, ne predstavlja dejanskega življenja v Sloveniji v smislu 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Pogoj dejanskega življenja v Sloveniji ni določen pravni pojem. Ugotavlja ga pristojni upravni organ v vsakem primeru posebej glede na dejanske okoliščine, ki jih v upravnem postopku ugotovi.
Če je stranka prepozno vložila vlogo za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu RS, organ take vloge ne more obravnavati kot vloge za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ampak jo kot prepozno zavrže. Rok za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena je namreč materialni rok in ga ni mogoče podaljšati.
Ne šteje se, da dejansko tudi živi v Sloveniji aktivna vojaška oseba, ki je z enoto JA odšla iz Slovenije na območje BIH, čeprav se je po določenem času vrnila v Slovenijo.
Tožnik mora biti seznanjen z dokazi, ki jih je v upravnem postopku izvedla tožena stranka in na podlagi katerih je zavrnila njegovo prošnjo za pridobitev državljanstva. Samo na podlagi okoliščine, da je tožnik zaposlen na Hrvaškem, še ni mogoče zanesljivo sklepati, da dejansko ne živi v Sloveniji.
Dejansko življenje v Sloveniji je bistvena dejanska okoliščina, ki mora biti nedvoumno ugotovljena v postopku, v katerem je stranki dana možnost sodelovanja.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red, varnost in obrambo države - prosti preudarek
Ker je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa umora na kazen osem let in šest mesecev zapora, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo vlogo za pridobitev državljanstva RS ter odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena ZDRS.
Če tožena stranka o vlogi tožnice tudi po poslani urgenci ni odločila, sodišče lahko odloči po 26. členu ZUS in ji po 5. odst. 42. člena naloži, da odloči o vlogi.
Določbo 5. točke 1. odst. 10. čl. ZDS je razlagati tako, da se more prosilec za državljanstvo RS pisno in ustno sporazumevati z okoljem. Ta določba ne pomeni aktivnega znanja slovenščine. Komisija iz 3. odst. 10. čl. ZDS mora sestaviti pismeno in obrazloženo mnenje z načinom kako je preizkusila znanje jezika in sklepi.
"Dejansko življenje" v Sloveniji, ki ga kot enega od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva RS določa 1. odstavek 40. člena ZDS, je nedoločen pravni pojem. Njegovo vsebino mora v vsakem konkretnem primeru določiti organ, ki odloča na podlagi takšnega predpisa, z upoštevanjem konkretnega namena, ki naj ga ta nedoločeni pravni pojem doseže.
Državljan druge republike, ki je na začasnem delu v ZRN, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva RS po 1. odstavku 40. člena ZDS.
ZDRS člen 14, 40, 40/1, 40/4. URS člen 8, 56, 56/1. ZUP člen 4, 218, 218/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 8, 9.
pridobitev državljanstva
Tožena stranka se ob kršenju otrokovih pravic (otrokove koristi so glavno vodilo) - po določbah ustave Republike Slovenije, konvencije ZN o otrokovih pravicah, zakona o državljanstvu Republike Slovenije in 1. odstvka 218. člena ZUP (odločba bi morala biti izdana v 2. mesečnem roku) - v zvezi z zahtevo njegovih staršev za pridobitev slovenskega državljanstva za otroka in ob kasnejši pridobitvi tega državljanstva enega izmed staršev, ne more uspešno sklicevati na načelo zakonitosti (4. člen ZUP) po tem, ko je med upravnim postopkom otrok, postal polnoleten in ne more avtomatično reševati njegove vloge ob izpolnitvi polnoletnosti po 40/I člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Tožnik, ki je ozemlje Republike Slovenije zapustil z nekdanjo JLA, ni dejansko živel v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
Zavrnitev tožbe, ker tožnica v Republiki Sloveniji dejansko ves čas po 23.12.1990 ni živela (eno leto je živela v Republiki Srbiji kot civilna oseba, zaposlena v JA).