pridobitev državljanstva - pogoji - znanje slovenskega jezika
Tudi za sprejem v državljanstvo po tretjem odstavku 12. člena ZDRS (najmanj tri leta poročen z državljanom RS) mora prosilec izpolnjevati pogoje, med drugim iz 5. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, to je znanje slovenskega jezika. To znanje pa mora na ustrezen, v zakonu določen, način izkazati. Le v posebej določenih primerih zakon določa izjemo, kdaj se šteje, da je ta pogoj izpolnjen brez preizkusa znanja.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva - revizija – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice za stranko - konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revidentka zgolj s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, ni storila, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po navedeni zakonski določbi.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.ZUS-1 člen 64, 65, 94, 94/1.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva – državljanstvo otrok - starost otroka - domneva nelojalnosti - odločba ustavnega sodišča
Otroci do izpolnjenega 7. leta starosti so po ugotovitvah pravne teorije izenačeni z osebami, ki nimajo opravilne sposobnosti in so njihovi pravni posli nični. Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za otroka, ki ga je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne 8 letna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma da je zanj domneva nelojalnosti, zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka, izpodbita.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.URS člen 22.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti - mlajši mladoletnik – poslovna sposobnost – odločba ustavnega sodišča
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšega mladoletnika, ki ga moramo uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne osemletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita.
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšo mladoletnico, ki jo je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne triletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita. S tem pa niso kumulativno izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini in domneva nelojalnosti), da se tožnica po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen v primeru ugotavljanja državljanstva ne bi štela za jugoslovansko in slovensko državljanko.
ZUP člen 43, 43/2, 67, 67/2, 129.ZDRS člen 29.ZUS-1 člen 85, 85/2.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev - zavrženje
Ker tožnica v postavljenem roku ni dopolnila vloge v skladu z zahtevo organa prve stopnje, niti ni zaprosila za podaljšanje roka, je tudi po presoji sodišča prve stopnje organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je vlogo tožnice zavrgel.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva - revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – lojalno ravnanje - zelo hude posledice
Revident le zatrjuje, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju o tem, kako in v kakšnem obsegu razlagati terminus lojalnega ravnanja v okviru dokazovanja pogojev za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca. Po mnenju revizijskega sodišča pa v zvezi z dokazovanjem pogojev za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca glede lojalnega ravnanja ne gre za pravno ampak za dejansko vprašanje, kar pa revizijsko sodišče ne sme obravnavati, ker mu to ne dopušča 2. odstavek 85. člena ZUS-1. Revident pa tudi ne navaja sodnih odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi odstopala izpodbijana odločitev, kot tudi ne pravnega vprašanja v zvezi z ugotavljanjem državljanstva, na katerega naj bi se nanašal odstop od sodne prakse. Glede na navedeno revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Zgolj ugotavljanje državljanstva in posledično izguba pravice uveljavljanja vračila premoženja po določbah ZDen za tožečo stranko, sama po sebi ne zadošča za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi moral namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Revidentki utemeljeno ugovarjata, da prvostopenjsko sodišče ni ocenjevalo vseh izvedenih dokazov, še posebej ne dokazov, ki govorijo v prid A.A.A. in kažejo na njegovo lojalnost do Slovencev med drugo svetovno vojno.
Osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo vse tri pogoje iz 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini na dan 4.12.1948 in nelojalnost), niso pridobile državljanstva FLRJ in s tem tudi ne državljanstva RS.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Pridobitev državljanstva na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona izrecno veže na dejansko življenje v Sloveniji, za kar pa ni mogoče šteti bivanja ob vikendih v lastni nepremičnini, čeprav je to pogosto.
Zavrnitev tožene stranke, ker tožnik ni ves čas živel v Sloveniji, ampak v tujini (Italiji). Odprava izpodbijane odločbe, ker je tožena stranka kršila načelo zaslišanja stranke.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Stranka mora sama opredeliti pomembno pravno vprašanje, sicer revizija ni dovoljena. Dejstvo, da bo stranka samodejno izgubila tudi spor glede glavnega vprašanja (če revizija ne bo dovoljena), še ni razlog za dovolitev revizije v postopku, ki se vodi glede predhodnega vprašanja.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – nemška narodnost članstvo v Kulturbundu – domneva lojalnosti – dokazno breme – aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda
Za uspešno izpodbitje domneve nelojalnosti se je v upravno sodni praksi izoblikovalo stališče, da je treba izkazati, da je oseba aktivno ravnala v korist slovenskega naroda ali da so obstajale kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevo nelojalnosti. Za izpodbitje domneve nelojalnosti ne zadošča zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali NOB, ampak aktivno ravnanje v konkretno pomoč.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - pogoji za dovolitev - trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da je podan katerikoli od pogojev za dovoljenost revizije, revizije ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - hude posledice za stranko
Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti, niti voditi, bi morala revidentka zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storila.
Za otroka, kot poseben pravni subjekt, velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da ima tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu (zakonski otrok) svojih staršev, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Revidentovo navajanje mladoletnosti osebe v relevantnem obdobju (po že zavzetem stališču Vrhovnega sodišča RS - sodbe št. X Ips 1307/2006, X Ips 1276/2006, X Ips 1335/2005) ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbijanje domneve nelojalnosti, saj tudi za mladoletnika (kot za polnoletnika) velja domneva nelojalnosti in se od njega zahteva isto za izpodbijanje te domneve kot od polnoletnika (dokaz o ravnanju, ki je bilo koristno za narode FLRJ ali dokaz obstoja kakšne druge okoliščine, ki izpodbija to domnevo).
ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost na območju Kraljevine SHS
Ker tožnikov pravni prednik v Mariboru ni imel domovinske pripadnosti, se zato na dan 28. 8. 1945, v skladu s 37. členom ZDrž ni štel za državljana LRS.