Tožena stranka ni navedla dokazov in tudi ne razlogov, ki utemeljujejo njeno odločitev (1. odstavek 259. člena ZUP) in tudi ne razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje utemeljujejo odločitev, navedeno v izreku (2. odstavek 209. člena ZUP), zato je sodišče odločbo odpravilo.
pridobitev - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - neobrazložen prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ko v zadevi iz 3. odstavka 40. člena ZDS upravni organ odloča po prostem preudarku, mora predhodno ugotoviti dejansko stanje in to stanje v obrazložitvi navesti. Obrazložena v smislu določb 3. odstavka 209. člena ZUP ni odločba, v kateri so le pavšalne navedbe, da je bila stranka obsojena zaradi kaznivega dejanja in več prekrškov, brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja in katere prekrške je bila pravnomočno obsojena in ne, da bi upravni organ navedel razloge za svojo odločitev. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče ni moglo rešiti spora.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/1, 4/2, 209, 209/3.URS člen 2.
pridobitev - storilec kaznivega dejanja - nevarnost za javni red - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložen prosti preudarek
Tožbi je bilo ugodeno in odpravljena izpodbijana odločba. Pri ugotavljanju stopnje nevarnosti za javni red države in v zvezi s tem pri uporabi prostega preudarka je v konkretnem primeru potrebno upoštevati vse okoliščine tega primera, v kar sodi tudi presoja celotne osebnosti tožnika kot storilca kaznivih dejanj, kot tudi njegovega socialnega statusa. Taka presoja je nujna glede na temeljno načelo ustave RS, izraženo v 2. členu, to je, da je Slovenija pravna in socialna država.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba nevarna za javni red - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je bil prosilec za državljanstvo Republike Slovenije obsojen za kaznivo dejanje pred dvajsetimi leti in to na kazen 3 leta zapora, ki se po veljavni kazenski zakonodaji lahko na predlog zbrišejo iz kazenske evidence, ne morejo biti podlaga za zaključek, da je zaradi kontinuiranih kršitev javnega reda podan razlog iz 8. točke 1. odstavka 10. člena - nevarnost za javni red.
državljanstvo - pridobitev - večkrat pravnomočno obsojena oseba - neobrazložena odločba - prosti preudarek
Ko upravni organ odloča po prostem preudarku v zadevi iz 3. odstavka 40. člena ZDS, mora predhodno ugotoviti dejansko stanje in to stanje v obrazložitvi navesti. Zgolj pavšalna ugotovitev, da je stranka večkratni kršitelj predpisov, brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja in katere prekrške je bila pravnomočno obsojena in kdaj, in brez, da bi navedla razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče ni moglo rešiti spora.
pridobitev - državljan druge republike - večkratni obsojenec - nevarnost za javni red
Prosilec za državljanstvo po 40. členu zakona postane državljan RS šele z dnem vročitve odločbe, zato ni bilo poseženo v pravice prosilca, čeprav je bila vloga vložena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona (14.12.1991), odločba pa je bila izdana po uveljavitvi zakona (11.5.1993).
naturalizacija - pojem dejanskega bivanja v Sloveniji (tedensko vračanje z dela v tujini k družini)
Če oseba, ki je zaposlena v tujini, vsak teden in vse proste dneve prihaja k svoji družini v Slovenijo, živi z njo in skrbi za vzgojo otrok, se šteje, da ta oseba dejansko živi v Sloveniji.
pridobitev - državljan druge republike - delo v tujini - dejansko nebivanje v Sloveniji
Prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, pogojena s pripadnostjo službi tuje države, ne more šteti za dejansko življenje v Sloveniji v smislu 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92).
pridobitev - obsojenec za kazniva dejanja in prekrške - nevarnost za javni red in mir
Iz vrste kaznivih dejanj in prekrškov, ki jih je storil tožnik, načina njihove storitve, pa tudi iz števila storjenih kaznivih dejanj, predvsem pa prekrškov, sodišče sklepa, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nedvomno nevarnost za javni red in mir.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Oseba, ki je na dan 23.12.1990 imela prijavljeno stalno prebivališče v R Sloveniji, je pa bila v času od 19.3.1990 do 21.5.1991 izven R Slovenije, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva, ker ni dejansko živela v R Sloveniji.
Obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti se lahko uvede tudi v postopku pridobitve državljanstva, če upravni organ po končanem postopku zve za nova dejstva in dokaze (pridobi kazenske sodbe). V odločbi, s katero upravni organ dovoli obnovo postopka in razveljavi odločbo o pridobitvi državljanstva, mora navesti tudi razloge za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva, in ne le razloge za dovolitev obnove.
pridobitev - državljan druge republike - obnova postopka po uradni dolžnosti - pogoji
Pristojni organ lahko po uradni dolžnosti obnovi postopek za pridobitev državljanstva RS, če po izdaji odločbe izve, da je bil podatek o prijavi stalnega prebivališča, dobljen v prejšnjem postopku, napačen.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Če upravni organ na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bil prosilec za slovensko državljanstvo obsojen na kazen zapora 3 let, ugotovi, da bi sprejem v državljansko R Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, utemeljeno uporabi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje 3. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije in takemu prosilcu zavrne vlogo za pridobitev državljanstva R Slovenije.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 209, 209/2. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
pridobitev - oseba nevarna za javni red in mir - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Če je tožena stranka zavrnila vlogo za pridobitev državljanstva, ker naj bi sprejem po 3. odstavku 40. člena ZDS pomenil nevarnost za javni red in mir, mora za to navesti razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. V utemeljitvi je treba navesti kazniva dejanja in prekrške, ki jih je storil tožnik.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - pomanjkanje formalnega prebivališča
Če stranka ne izpolnjuje enega od pogojev, predpisanih za pridobitev državljanstva, in zato državljanstvo ne more pridobiti, je pravno nepomembno, ali je upravni organ obstoj drugega pogoja, predpisanega za pridobitev državljanstva, ugotovil pravilno ali ne.
pridobitev z naturalizacijo - vezanost organa na zahtevek stranke
Vlogo za pridobitev državljanstva mora organ obravnavati v skladu s postavljenim zahtevkom. Toda stranka ima le pravico zaprositi za državljanstvo, katero ob pogojih, določenih z zakonom, lahko pridobi, ali pa tudi ne.
pridobitev - državljanka druge republike neprijavljeno stalno prebivališče in dejansko nebivanje v Sloveniji
Za oceno o tem, ali določena oseba v Republiki Sloveniji dejansko živi (1. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I), je bistvena okoliščina, kje oseba dejansko prebiva, in ne, kje si je z zakoncem ustvarila pogoje za nameravano prebivanje v prihodnosti.