denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – osebe nemške nacionalne pripadnosti – domneva nelojalnosti – dokazovanje lojalnosti – dokazno breme – oseba stara 18 let
Za osebo, ki je v začetku druge svetovne vojne že bila stara 18 let (čeprav je bila po tedanjih predpisih še mladoletna), ni dvoma, da je bila sposobna oblikovati svojo voljo, torej bi morala zase izkazati aktivno lojalnost do slovenskega naroda. Ker tega ni izkazala, se ne šteje za jugoslovansko in slovensko državljanko po 9. členu ZDen.
ugotovitev državljanstva – obnova postopka – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Spor o dovoljenosti predloga za obnovo postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Takšen tudi ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic v smislu ZUS-1.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskimi zahtevki
Revidenta bi v obravnavanem primeru morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanju nastale zaradi zavrnitve tožbe v postopku ugotovitve državljanstva, ne pa v denacionalizacijskem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 146, 146/2. ZDRS člen 13.
sprejem v državljanstvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dejstva in dokazi predloženi po datumu izdaje odločbe
Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja uporabo in razlago določbe drugega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Ker gre v obravnavani zadevi za tožničino prošnjo za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu – ZDRS, pri tem pa je tožena stranka vezana na mnenje Vlade RS, ki je ugotovila, da za tožnico ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj tožena stranka zaradi negativnega mnenja Vlade RS tudi po predložitvi novih dokazov ne bi mogla odločiti drugače.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če tožeča stranka ni opredelila pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve niti ni navedla sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskih zahtevkih le za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDrž člen 35, 35/1. ZPP člen 367b. 367b/4.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje in pred njim upravnih organov, da je upravičenka že leta 1934 izgubila jugoslovansko državljanstvo, ker je bila tega leta izbrisana iz domovinske kartoteke občine ..., v obravnavanem primeru vprašanje revidentke, ali je upravičenka izgubila jugoslovansko državljanstvo v letu 1938, ko se je poročila z avstrijskim državljanom, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Tega vprašanja zato ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZUS člen 26, 26/2, 26/3.
sprejem v državljanstvo – izrek ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo – akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja usmerjen na organ, ki odloča – procesna odločitev – molk organa – preuranjena tožba – procesne predpostavke
Tožnikove navedbe, da je bila negativna odločba izdana kot posledica nezakonite preprečitve vstopa tožnika v Republiko Slovenijo in izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, niso razlog za izrek ničnosti odločbe po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj ne pomenijo nedovoljenega ravnanja, ki bi bilo usmerjeno na organ, ki je odločal o konkretni zadevi.
prošnja za sprejem v državljanstvo – obstoj nacionalnega interese
Ker ima Vlada RS diskrecijsko pravico, da ugotovi, ali je v nacionalnem interesu Republike Slovenije, da se določena oseba sprejme v državljanstvo RS, sodišče ne more presojati, ali je podana korist države v smislu prvega odstavka 13. člena ZDRS za sprejem v državljanstvo.
ZDRS člen 10 ZDRS-Č člen 19. ZUS-1 člen 92, 107. ZUP člen 139.
sprejem v državljanstvo – dejansko bivanje v RS
Ker revident ni predložil dokazov glede neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji, je odločitev tožene stranke, da se njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi, pravilna.
revizija – ugotovitev državljanstva – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – vrednostni kriterij
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Ugotavljanje državljanstva ni pravica oziroma obveznost, izražena v denarju. Zatrjevanje povezanosti obravnavanega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 92. ZDrž člen 35, 35/2. ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – domneva nelojalnosti – dokazno breme – aktivno ravnanje v korist nemškega naroda – optiranje za nemški Reich – kršitev temeljnih človekovih pravic
Zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali narodnoosvobodilno gibanje, ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti za osebo staro 16 let
Nedvomno so z aktivnim ravnanjem sposobne resnično (politično) voljo izraziti že polnoletne osebe (stare najmanj 18 let), kar je bila tudi A.A., rojena B., vse od 7. 5. 1943 dalje oziroma že od svoje poroke dalje. Upoštevaje vojno politične razmere med drugo svetovno vojno bi bilo mogoče v posameznih primerih sposobnost polnoletne osebe priznati tudi osebam, ki so med vojno oziroma takoj po začetku druge svetovne vojne že dopolnile 16 let, kar je tudi v obravnavanem primeru. V tej starosti je namreč oseba že delno (omejeno) sposobna tvoriti svojo voljo in je zato v tem obsegu tudi že sposobna aktivnega (tudi lojalnega) ravnanja. To pa pomeni, da bi A.A., rojena B., morala s svojim aktivnim ravnanjem dokazati svojo lojalnost slovenskemu narodu. Ker tega ni storila, domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ni uspela izpodbiti. S tem pa so izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž. Zato se A.A., rojena B., v zvezi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti – mlajši mladoletnik starosti šestih in dveh lest – osebe, ki niso bile sposobne oblikovati pravno relevantne volje
V obravnavanem primeru gre za mlajša mladoletnika, ki ju moramo uvrstiti v času konca druge svetovne vojne med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso bile sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Starost takega otroka sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starih otrok izpodbita.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti – aktivno lojalno ravnanje – osebe, ki med drugo svetovno vojno še niso dopolnile 16 let
Osebe, ki med drugo svetovno vojno še niso dopolnile 16 let, kot je to tudi v obravnavanem primeru, glede na svojo starost v celotnem medvojnem obdobju še niso bile sposobne tvoriti svoje (politične) volje v tolikšni meri, da bi jo bile že sposobne izraziti na enak način, kot so jo bile sposobne izraziti tedaj že polnoletne osebe, to je z aktivnim lojalnim ravnanjem. Starost toliko starega otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ne more obstajati oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi delno omejene poslovne sposobnosti toliko starih otrok izpodbita.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Glede pravnega vprašanja uporabe drugega odstavka 9. člena ZDen obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, zato takega vprašanja ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v tej zadevi.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - začasna odredba - procesne predpostavke
Revident ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno in podrobno utemeljil zatrjevane zelo hude posledice. Le pavšalno zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki pa še ne more pomeniti zelo hudih posledic za revidenta.
državljanstvo – denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obseg odločanja v postopku za izdajo potrdila iz uradne evidence – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskim postopkom
Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Starost otroka je tista okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbija domnevo nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, zlasti otroka, ki zaradi svoje zgodnje mladosti še ne more tvoriti svojega samostojnega mišljenja.
ugotovitev državljanstva – Osimski sporazum – izguba jugoslovanskega državljanstva
S prvim odstavkom 3. člena Osimske pogodbe sta obe državi pogodbenici uredili državljanstvo oseb, ki so bile na dan 10. junija 1940 italijanski državljani, in so imele stalno prebivališče na Svobodnem tržaškem ozemlju. Na temelju prvega odstavka 3. člena Osimske pogodbe pa Jugoslavija ni več urejala jugoslovanskega državljanstva za osebe, ki ob uveljavitvi pogodbe niso imele svojega prebivališča na ozemlju SFRJ.
Ker tožnik nesporno ni imel v tem času stalnega prebivališča na ozemlju SFRJ, je na podlagi 4. točke 13. člena Zakona o državljanstvu SFRJ, ki določa prenehanje državljanstva po mednarodnih pogodbah, izgubil državljanstvo SFRJ.