dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – retroaktivna uporaba 23. člena ZDrž/64 – že rešeno vprašanje – ustaljena upravnosodna praksa – ustavnosodna praksa
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, o katerem obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZUP člen 67, 67/2, 129, 129/1-2.
dovoljenost revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - sprememba podatka v državljanski knjigi - pravni interes dediča za uvedbo postopka - stranka upravnega postopka
Če je o zatrjevanem pravnem vprašanju že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija – dovoljenost – ugotovitev državljanstva – razlaga 23. člena ZDrž(1964) – ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – trditve o neenotni sodni praksi - enaka dejanska in pravna situacija
Če izpodbijana odločitev ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, sodbe Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje revident, pa se nanašajo na drugačno dejansko in pravno situacijo, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279.
ugotovitev državljanstva - popravni sklep – zahtevek za izrek ničnosti popravnega sklepa – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali lahko upravna enota zgolj s popravnim sklepom, ne da bi obnovila upravni postopek, po več letih, na škodo stranke, vsebinsko spremeni pravnomočen in izvršljiv sklep ter kakšno izredno pravno sredstvo ima prizadeta oseba na voljo zoper takšen sklep) ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se v obravnavani zadevi ne presoja pravilnost postopanja upravnega organa, niti se ne ugotavlja, katera pravna sredstva ima na voljo prizadeta oseba za izpodbijanje takšnega sklepa, pač pa zgolj, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ničnosti upravnega akta, ki ga je izdal upravni organ in ki ga revident izpodbija. Kdaj se lahko izreče odločba oziroma sklep za ničnega, pa je jasno in taksativno navedeno v 279. členu ZUP.
sprejem v državljanstvo – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - uporaba podzakonskega predpisa– konkretizacija pravnega vprašanja - splošno vprašanje – sporazum o preživljanju kot trajni vir sredstev za preživljanje – rešeno vprašanje
Če je pravno vprašanje, ki ga revizija izpostavlja kot pomembnega, opredeljeno le na načelni ravni in zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako velja tudi za vprašanje, ki je v upravnosodni praksi že rešeno.
Ker v pravni teoriji in upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča obstaja enotno stališče glede razlage instituta delne pravnomočnosti po drugem odstavku 225. člena ZUP, stališče sodišča prve stopnje pa ne odstopa od tega stališča, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZDen člen 5, 9, 9/1.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – časovni okvir, v katerem je treba izkazati obstoj jugoslovanskega državljanstva – zelo hude posledice
Trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora biti izkazana z odločbo Vrhovnega sodišča, iz katere bo razvidno, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče, kot ga je zavzelo v drugi zadevi.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – časovni okvir, v katerem je treba izkazati obstoj jugoslovanskega državljanstva – zelo hude posledice – povezanost z denacionalizacijskim postopkom
Trditev, o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora biti izkazana z odločbo Vrhovnega sodišča, iz katere bo razvidno, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče, kot ga je zavzelo v drugi zadevi.
ZDRS člen 10, 10/1-3. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 2, 2/2. ZUS-1 člen 59, 75, 75/2, 75/4, 85, 85/1, 107, 107/2.
sprejem v državljanstvo – neprekinjeno bivanje v Sloveniji – delo v tujini – nedokazana napotitev na delo v tujino – neopravljena glavna obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS. Ta določa, da državljanstvo RS lahko pridobi tisti tujec, ki med drugim dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje, da ima urejen status tujca, pri čemer pa se po določbi drugega odstavka 2. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/94, v nadaljevanju Uredba) za prekinitev dejanskega življenja ne šteje, če je osebo poslala na delo ali na študij ali zdravljenje v tujino slovenska organizacija ali če je zaposlena na ladji z matično luko v Republiki Sloveniji. Revident pa izpolnjevanja tega pogoja ni izkazal.
sprejem v državljanstvo – nepopolna vloga – pooblaščenec v upravnem postopku – obseg pooblastila - vročanje
Če v pooblastilu ni izrecno navedeno, na katera dejanja se nanaša, gre za splošno pooblastilo, ki zajema vsa ravnanja v postopku, za katerega je bilo pooblastilo dano.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – osebe nemške nacionalne pripadnosti – domneva nelojalnosti – dokazovanje lojalnosti – dokazno breme
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je določen v Zakonu o državljanstvu Ljudske republike Jugoslavije – ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in ob tem domneva nelojalnosti med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž v besedilu novele ZDrž v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5. ZSDP člen 70.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem – drug trajni vir preživljanja – otroški dodatek
Otroški dodatek ni trajni vir preživljanja v smislu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
dovoljenost revizije – sprejem v državljanstvo – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
V zvezi z dovoljenostjo revizije tožeča stranka navaja le, da ima odločitev o nesprejemu v državljanstvo za mladoletno A.A. zelo hude posledice, s čimer pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju pogojev za dovoljenost revizije.
Standarda pomembnega pravnega vprašanja revidenti niso izpolnili z navedbo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi hkrati natančno in konkretno opredelili pravno vprašanje ter njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
državljanstvo – sprejem v državljanstvo – prepozno vložena vloga - materialni prekluzivni rok
Ker sta tožnika novi prošnji za sprejem v državljanstvo vložila po izteku zakonsko določenega roka, je odločitev tožene stranke, ki je njuni prošnji kot prepozni zavrgla, pravilna.
ugotovitev državljanstva – prenehanje jugoslovanskega državljanstva - dovoljena revizija – razlaga zakona – metode razlage – dvojno državljanstvo – retroaktivna uporaba zakona
Po 23. členu ZDrž 1964 je jugoslovansko državljanstvo ex lege prenehalo tistim dvojnim državljanom, ki so živeli v tujini in so pridobili tuje državljanstvo.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem – neprekinjeno bivanje v Sloveniji
Ker prvi tožnik ni izkazal pogoja neprekinjenega dejanskega življenja v državi in torej ne pogoja, ki ga določa 19. člen ZDRS-Č za sprejem v državljanstvo, je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo utemeljeno zavrnjena, posledično pa tudi prošnje za sprejem v državljanstvo RS njegovih družinskih članov.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Iz podatkov, ki jih je pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je s sodbo Vrhovnega sodišča že bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS, od 28.8.1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana, zato tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za obnovo postopka v katerem je bilo ugotovljeno, da se tožnik ne šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDRS člen 13. ZUP člen 146, 146/2.
sprejem v državljanstvo RS – negativno mnenje Vlade RS - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlaga določbe drugega odstavka 146. člena ZUP
Ker gre v obravnavani zadevi za tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu – ZDRS, pri tem pa je tožena stranka vezana na mnenje Vlade RS, ki je ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj tožena stranka zaradi negativnega mnenja Vlade RS tudi po predložitvi novih dokazov ne bi mogla odločiti drugače.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa – zelo hude posledice - zavrženje
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje mora revident izkazati z odločbami, iz katerih je razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.