Po določbah 1. člena ZDrž, na katere se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno sklicuje, je državljan FLRJ lahko imel le eno republiško državljanstvo. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel A.A. na dan 28.8.1945, ko je začel veljati ZDrž, hrvaško državljanstvo, ni mogel poleg hrvaškega imeti še slovenskega državljanstva.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.ZDen člen 9, 63, 63/3. ZDrž člen 35.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo ob podržavljenju in po 9.5.1945 - domneva nelojalnosti - opredelitev za Volksdeutscherja
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije je vsebovano v 1. odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo: poleg časa, ko je bilo premoženje podržavljeno, je torej pomemben še čas po 9.5.1945, ko je bil uveljavljen prvi povojni zakon o državljanstvu - Zakon o državljanstvu FLRJ, ki je začel veljati 28.8.1945.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 107, 107/2.ZDen člen 9, 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - dokazovanje lojalnosti - mladoletne osebe
Domneva nelojalnosti staršev se ne more raztezati na otroke, ki so bili v času vojne še mladoletni: to pomeni, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih bivše Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta) možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 148.ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - dokončnost odločbe o državljanstvu
V primeru sproženega upravnega spora glede ugotovitve državljanstva osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa po presoji pritožbenega sodišča določbe 148. člena ZUP (1986) ni mogoče uporabiti, saj bi z odločanjem o denacionalizaciji na podlagi nepravnomočne odločbe o državljanstvu, tej osebi lahko nastala nepopravljiva škoda. Sicer pa je med tem upravnim sporom negativna ugotovitvena odločba o državljanstvu na podlagi sodbe VSRS postala tudi že pravnomočna, zato je odločitev o zavrnitvi tožnikove denacionalizacijske zahteve kljub temu pravilna.
Tožnik ni ponudil relevantnih dokazov o ravnanju pravnega prednika, ki bi izpričali njegovo lojalnost oziroma ni izkazal drugih okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale domnevi nelojalnosti.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - tuj državljan - vzajemnost
Prejšnja lastnica je bila ob svoji smrti hrvaška državljanka. Ker med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni sklenjen sporazum, s katerim bi bila določena vzajemnost pri denacionalizaciji, prejšnja lastnica ni upravičenka do denacionalizacije.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ
Retroaktivna uporaba določb 2. odstavka 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom. Vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo št. U-1-23/93 je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti
Retroaktivna uporaba določb 2. odstavka 35. člena ZDrž iz leta 1945 ne nasprotuje splošnim pravnim načelom. Vprašanje ustavne dopustnosti uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva, je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo št. U-1-23/93 je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna.
ZDRS člen 10, 19. ZUS člen 26, 28,28/3, 29, 29/2, 73.
državljanstvo RS - nepopolna vloga - obveznost predložitve dokazov - poseg v ustavno pravico - rok za vložitev tožbe
V postopku, uvedenem na zahtevo stranke, mora stranka sama predložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev za uveljavljano pravico. Kadar se vlaga tožba po 3. odstavku 1. člena ZUS zaradi posega v ustavne pravice z dejanjem, je potrebno tožbo vložiti v roku, določenem v 26. členu ZUS, ki teče od dneva storitve posamičnega dejanja.
V postopku so bile pravilno uporabljene določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž, saj je bilo ugotovljeno, da so kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji pri ugotavljanju dejstva, da se tožničin oče ne šteje za jugoslovanskega državljana.
sprejem v slovensko državljanstvo - slovensko poreklo - sorodstveno razmerje - prababica - prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti
Stopnjo sorodstva v ravni črti določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca. Pri tem pa ne vštejemo rojstvo sorodnika, od katerega začnemo šteti. Prababica je torej do tožnica prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - nemška narodnost - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti
Za odločanje o jugoslovanskem državljanstvu v zvezi s 3.odstavkom 63. člena ZDen ni pomembno, ali se je obravnavana oseba na podlagi osnovnega besedila ZDrž (1945) štela za jugoslovansko državljanko. Pravno pomembno dejstvo v tem postopku je, da obravnavana oseba ni bila vpisana v državljansko knjigo na podlagi ZDrž (1945 in 1948), in da se zaradi okoliščin, pomembnih za odločanje o državljanstvu po 2. odstavku 35. člena ZDrž, ne more šteti za jugoslovansko državljanko za potrebe denacionalizacije Pri tem pa se je v upravno-sodni praksi, ki jo je potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ustalilo stališče, da se za osebe nemške narodnosti štejejo tudi osebe, ki so bile članice Kulturbunda ali so optirale za nemško narodnost ali so na drug način izrazile pripadnost nemški narodnosti. Prav tako se je v upravno-sodni praksi ustalilo stališče, da za bivanje v tujini na dan 4.12.1948 ni pomembno, ali so take osebe v tujino odšle prostovoljno, ali pa so bile izseljene. Glede nelojalnosti pa se je na podlagi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, po kateri nelojalnosti v tem postopku ni mogoče ugotavljati, na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), ustalilo stališče, da pri osebah, pri katerih sta izpolnjena prva dva pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, obstoji zakonska domneva nelojalnosti in da mora lojalnost izkazati stranka.
Za osebe, ki kot potencialni upravičenci do denacionalizacije ne predložijo potrdil, da so bili po 9.5.1945 vpisani v državljansko knjigo na podlagi Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž), se državljanstvo ugotavlja v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen. Pri tem se uporablja ZDrž z novelami. Za osebe nemške narodnosti, ki so na dan 4.12.1948 (uveljavitev novele ZDrž 1948) bivale v tujini, velja zakonska domneva nelojalnosti, lahko pa dokazujejo nasprotno. Za osebo nemške narodnosti se štejejo tudi člani Kulturbunda in optanti za nemški rajh.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - članstvo v Kulturbundu - nemška narodnost - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti
Članstvo v Kulturbundu predstavlja zavestno odločitev osebe, da se pred ali po okupaciji Slovenije s strani nemškega rajha odloči za članstvo v organizaciji, v katero so se lahko vključevale praviloma le osebe nemške narodnosti (po rodu ali na podlagi osebne opredelitve) in katere ključni namen je bil uresničevanje nemške raznarodovalne politike do Slovencev. Zato se je za potrebe postopka po 3.odstavku 63.člena ZDen v upravno sodni praksi uveljavilo stališče, da je članstvo v Kulturbundu dokaz nemške nacionalnosti. Zakonsko domnevo o nelojalnosti lahko stranke v postopku izpodbijajo in dokazujejo lojalno ravnanje. Dokazovanja lojalnosti pa ni mogoče graditi na morebitni odsotnosti podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč je treba ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izkazujejo lojalnost oziroma izkazati druge okoliščine, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.
ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 62, 62/2, 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDrž (1948) člen 35, 35/1, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - Kulturbund - optiranje za nemško narodnost - zakonska domneva nelojalnosti - dokazno breme
Glede na določbe ZDen in ZDrž je treba v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen za osebe, za katere vlagatelji ne predložijo potrdila, da so bile vpisane v državljansko knjigo na podlagi ZDrž, najprej ugotoviti, kakšne narodnosti so bile. Če se ugotovi, da so bile nemške narodnosti, je treba ugotoviti, ali so na dan uveljavitve ZDrž (1948), to je 04.12.1948,živele v tujini. Če so, je podana tudi zakonska domneva, da so bile nelojalne proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ in da so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti.
ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 62, 62/2, 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDrž (1948) člen 35, 35/1, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - predhodno vprašanje - retroaktivnost - kulturbund - zakonska domneva nelojalnosti - optiranje za nemško narodnost
Novela ZDrž (1948) se za odločanje v postopku denacionalizacije uporablja na podlagi ZDen in ZDRS. Stališče, da je ustavno dopustno, da je ZDen določil tudi uporabo novele ZDrž (1948) v postopkih ugotavljanja jugoslovanskega državljanstva v zvezi s 3. odstavkom 63. člena ZDen, je zavzelo že Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97). Za osebe nemške narodnosti se štejejo tudi osebe, ki so bile članice Kulturbunda ali so optirale za nemško narodnost ali so na drug način izrazile pripadnost nemški narodnosti. Domneve o nelojalnosti ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč mora stranka ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričujejo lojalnost oziroma izkazati druge okoliščine, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.
državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica Vlade RS
Ali je za sprejem določene osebe v državljanstvo RS podan nacionalni interes, ugotavlja po predhodnem mnenju resornega organa Vlada RS. Glede tega ima absolutno diskrecijsko pravico, in ji odločitve ni treba obrazložiti. Zato tudi odločba tožene stranke ne vsebuje razlogov za neobstoj nacionalnega interesa in tega tudi ne more presojati sodišče v upravnem sporu.
Zgolj na podlagi nevčlanitve v Kulturbund in odločitve pokojne, da se ne izseli v nemški Tretji Reich ni mogoče sklepati o tem, da je bila pokojna nasprotnica nacizma. Gre za pavšalno sklepanje, ki ni podprto s prav nobenim konkretnim dokazom, ki bi podkrepil trditve, da je bila pokojna lojalna državljanka interesom narodov in narodnosti FLR Jugoslavije, ali, da je na podlagi takih dokazov tožeča stranka utemeljeno izpodbila domnevo nelojalnosti svoje matere, da bi bilo mogoče z gotovostjo sklepati, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.
sprejem v državljanstvo - dve vlogi - ista upravna stvar - zavrženje kasnejše vloge
Tožnik je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS (dne 26.1.2001), ko o njegovi že vloženi vlogi za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker gre pri tožnikovih vlogah za isto upravno stvar, saj gre v obeh primerih za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP 1999), so podani pogoji iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP 1999 za zavrženje tožnikove vloge (z dne 26.1.2001) za sprejem v državljanstvo RS.